Jedro

Izrek sklepa o izvršbi je jasen, ko glasi, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika za izvršbo in po dopolnitvi predloga za izvršbo. Kot tak ne dopušča nikakršnega dvoma, da je sodišče sledilo predlogu (in dopolnitvi) v celoti. Izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve. Ta pa je v primeru zavrnitve predloga za izvršbo obvezna (peti odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ)

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika zavrglo in predlog upnika za povrnitev stroškov predloga zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi obrazlaga, da je podal predlog za izvršbo na rubež plače in druge stalne prejemke, ki jih dolžnik prejema pri svojem delodajalcu S. d.o.o. Sodišče ga je pozvalo na dopolnitev z navedbo, da vir za predlagano izvršilno sredstvo ne obstaja. Upnik je dopolnil predlog tako, da je navedel drugo izvršilno sredstvo. Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo po predlogu in dopolnitvi, pri čemer v obrazložitvi ni pojasnilo, s katerim izvršilnim sredstvom je dovoljena izvršba. Upnik je na podlagi poziva za dopolnitev utemeljeno štel, da je bila izvršba dovoljena zgolj na premičnine dolžnika, kot je to predlagal v dopolnitvi, ne pa na izvršilno sredstvo iz predloga, glede katerega je sodišče v pozivu navedlo, da ne obstaja in glede katerega je sodišče navedlo, da ga bo zavrglo, če bi upnik pri njem vztrajal. Mnenja je, da iz sklepa o izvršbi ne izhaja, da bi bila izvršba dovoljena na dolžnikove prejemke pri delodajalcu. Po izdaji sklepa je upnik ugotovil, da je dolžnik zaposlen pri novem delodajalcu, zaradi česar so izpolnjeni pogoji, da upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom na prejemke dolžnika pri delodajalcu: S.N. s.p. Tudi če bi bilo hipotetično mogoče šteti, da je bila izvršba prvotno dovoljena že z rubežem dolžnikove plače pri tedaj neobstoječem delodajalcu, bi bilo upnikov predlog šteti kot dopolnitev upnikovega predloga z navedbo novega delodajalca. Očita, da je sodišče z izpodbijanim sklepom zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, hkrati pa je upnika prikrajšalo za možnost nadaljevanja izvršbe na dolžnikove prejemke, ki jih prejema pri sedanjem delodajalcu. Posledično neutemeljenemu zavrženju upnikovega predloga je sodišče neutemeljeno zavrnilo stroškovni zahtevek upnika. Upnik je predlog ustrezno dopolnil s podatkom o novi zaposlitvi dolžnika, potem ko je predhodno opravil poizvedbe, zato je upravičen do nagrade po tar. št. 3460 in 3464 odvetniške tarife. Tovrstnega sredstva upnik ni mogel uveljavljati ob vložitvi predloga za izvršbo, saj dolžnik še ni bil zaposlen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 7. 2013 upnika pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo tako, da navede izvršilno sredstvo, s katerim naj se izvršba opravi. Po vpogledu evidence je namreč sodišče ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen in da izvršba na prejemke dolžnika pri delodajalcu, kar je predlagal upnik v predlogu za izvršbo, ni mogoče opraviti. Kljub temu pa je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za nadaljevanje izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika utemeljena in ni moč slediti pritožbenim izvajanjem, da je upnik utemeljeno štel, da sodišče ni dovolilo izvršbe na plačo in druge prejemke dolžnika pri njegovem delodajalcu. Izrek sklepa o izvršbi z dne 9. 9. 2013 je jasen, ko glasi, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika za izvršbo z dne 4. 6. 2013 in po dopolnitvi predloga za izvršbo z dne 28. 8. 2013. Kot tak ne dopušča nikakršnega dvoma, da je sodišče sledilo predlogu (in dopolnitvi) v celoti. Izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve. Ta pa je v primeru zavrnitve predloga za izvršbo obvezna (peti odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).(1)

5. Upnikov predlog za izvršbo kot sestavni del sklepa o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ) obsega sredstvo izvršbe - plačo in druge prejemke dolžnika pri delodajalcu. Sodišče, ki je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo po predlogu upnika, je torej dovolilo izvršbo na to sredstvo izvršbe. Glede na že dovoljeno izvršbo na sredstvo izvršbe, ki ga je upnik predlagal v predlogu z dne 25. 9. 2013, je izpodbijana odločitev o zavrženju pravilna in zakonita.

6. Tudi ni moč slediti pritožbi, da je upnikov predlog z dne 25. 9. 2013 šteti kot dopolnitev upnikovega predloga z navedbo novega delodajalca. Delodajalec dolžnika ob dovolitvi izvršbe, kot ob podaji upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, je enak oziroma nespremenjen, to je S. - posredništvo pri prodaji strojev S.N. s.p. (izpisek iz registra ZZZS z dne 9. 9. 2013 l. št. 18 in izpisek iz registra ZZZS z dne 14. 1. 2014, l. št. 37).

7. Posledično odločitvi o zavrženju predloga upnika za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, iz razloga, ker je izvršba na to sredstvo že dovoljena s sklepom o izvršbi in ker upnik s predlogom ni sporočil novega delodajalca dolžnika, temveč dolžnikovega delodajalca, ki je bil to že ob dovolitvi izvršbe s sklepom o izvršbi ter s tem nepotrebnosti tega predloga, se tudi stroški predloga izkažejo kot nepotrebni za postopek izvršbe. Prvostopenjsko sodišče jih je kot take utemeljeno zavrnilo.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev.

9. Odločitev, da upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, je posledica upnikovega neuspeha s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Peti odstavek 44. člena ZIZ glasi: „Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlogu za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.“