Jedro

Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na molk organa, to je na neizdajo sklepa o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 12.3.2007, je že presežen, ker je Občinski svet sprejel sklep o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 16.4.2007. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato v obravnavani zadevi predmet presoje predvsem tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi sklep Občinskega sveta z dne 16.4.2007 o imenovanju članov nadzornega odbora občine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo tožeče stranke, ki jo je le-ta vložila zaradi molka organa (neizdaje odločbe o imenovanju nadzornega odbora), odprave sklepa Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 4. 2007, in neskladnosti 56. člena Statuta Občine ... z Ustavo RS.

2. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje glede prvega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na molk organa, to je na neizdajo sklepa o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 12. 3. 2007, navedlo, da Občinski svet ni imel niti v Zakonu o lokalni skupnosti – ZLS niti v Statutu Občine ... pravne podlage za izdajo takšnega sklepa ter da je neizvajanje sprejetega sklepa na seji dne 12. 3. 2007 v pristojnosti občine. V skladu z določbo šestega odstavka 33. člena ZLS župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je le-ta nezakonita. Glede na to da je odločanje v tej fazi postopka v pristojnosti organov lokalne skupnosti, tožnica nima zakonske podlage za uveljavljanje takšnega zahtevka pri sodišču. Sodišče je tudi navedlo, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno stvar in se ob tem sklicevalo na 1. in 4. člen ZUS-1 ter 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Glede drugega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na odpravo sklepa Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 4. 2007, o imenovanju članov nadzornega odbora Občine ..., je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za tožbo. Glede tretjega zahtevka, ko tožnica trdi, da je 56. člen Statuta Občine ... v neskladju z Ustavo RS, pa se sklicuje na četrto alineo prvega odstavka 21. člena Zakona o ustavnem sodišču. 3. Tožeča stranka v laični pritožbi meni, da je nezakonit in protiustaven 56. člen Statuta Občine ..., ki predpisuje, da morajo kandidati za člane nadzornega odbora izpolnjevati najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe.Zaradi navedenega župan ni imel zakonske podlage za zadržanje sklepa o imenovanju in bi moral izdati sklep o imenovanju. Trdi, da bi moral župan izdati ustrezen upravni akt (sklep o zadržanju imenovanja) in ji s tem omogočiti sodno varstvo njenih pravic ter se ob tem sklicuje na sodbo in sklep Upravnega sodišča RS U 202/2004. Trdi tudi, da sklep o razveljavitvi zadržanega prvega sklepa o imenovanju ni dobil zadosti glasov, zato vztraja, da je veljaven sklep o imenovanju na seji dne 12. 3. 2007. Smiselno predlaga, da se o tožbi vsebinsko odloči. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi predmet obravnave tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 4. 2007, o imenovanju članov nadzornega odbora Občine ... Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na molk organa, je namreč že presežen, ker je Občinski svet po tem, ko je župan zadržal izvajanje sklepa o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 12. 3. 2007, sprejel sklep o imenovanju članov nadzornega odbora Občine ... z dne 16. 4. 2007. 6. Glede tožbenega zahtevka tožnice, da se odpravi sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 4. 2007, o imenovanju članov nadzornega odbora Občine ..., se Vrhovno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje omenjenega sklepa. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišča v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma si brez vložitve tožbe ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Glede na to, da tožnica ni bila niti na novi listi kandidatov za člane nadzornega odbora, ker ni izpolnjevala formalnih kriterijev za uvrstitev na listo, si tožnica z vložitvijo tožbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Ker izpodbijani sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 4. 2007, ne posega v tožničin pravni položaj, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je s sklepom zavrglo tožbo kot nedopustno glede tega tožničinega zahtevka (2. po vrsti v tožbi).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je molk organa že presežen, ker je Občinski svet izdal nov akt o imenovanju članov nadzornega odbora, torej bi bilo treba tožbo zavreči že iz tega razloga. Vrhovno sodišče pa pritrjuje tudi stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno stvar. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUP je upravna stvar odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno stvar, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP). Tudi po presoji Vrhovnega sodišča sam postopek imenovanja članov nadzornega odbora občine ne ustreza definiciji upravne stvari v smislu ZUP, saj do odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi z odločbo v smislu ZUP sploh ni prišlo, pač pa je šlo zgolj za dejanje v postopku (zadržanje odločitve občinskega sveta), s katerim organ ni posegel v tožničine človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnega dejanja pa ni dopustno izpodbijati po 2. in 4. členu ZUS-1. 8. V določbi šestega odstavka 33. člena ZLS je med drugim določeno, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Iz omenjene določbe po presoji Vrhovnega sodišča ne izhaja dolžnost župana, da o zadržanju sklepa o imenovanju izda upravni akt, zoper katerega je možno sprožiti upravni spor, saj ne gre za končno odločitev o zadevi, pač pa zgolj za začasno ureditev razmerij. Župan mora o zadržanju sklepa izdati pisni sklep, vendar ta nima narave upravnega akta. Zaradi navedenega na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva tožničino sklicevanje na sodbo in sklep Upravnega sodišča RS U 202/2004. 9. Glede ugovora o neskladnosti 56. člena Statuta Občine ... z ustavo in zakoni Vrhovno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je za presojo skladnosti splošnih aktov in predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni pristojno Ustavno sodišče (četrta alinea prvega odstavka 160. člena Ustave RS), razen, kolikor urejajo posamična razmerja, kar pa Statut občine ni.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi 82. členom ZUS-1, tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se izpodbija in tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.