Jedro

Učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom I R 1609/2014 z dne 14. 8. 2015 priznalo sodbo Temeljnega sodišča v Doboju opr. št. 085-0-P-000-240 z dne 27. 12. 2007, s katero je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletnega sina Đ. N., roj. ..., zaupalo v nadaljnjo skrb, varovanje in vzgojo toženki - materi, tožniku pa naložilo, da za preživljanje otroka plačuje 30 % od osebnega dohodka od 27. 12. 2007 dokler bodo obstajali zakoniti pogoji in razlogi za to, in sicer do vsakega 10. dne v mesecu na roke matere.

2. Ugovor nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče zanemarilo, da tuja sodna odločba nima nobene obrazložitve, da je takšna sodba v nasprotju z ustavnimi načeli in pravicami in z 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter prakso sodišč. Pritožnik plačuje preživnino v znesku, ki jo je prisojeni odstotek predstavljal v času določitve preživnine (tedaj je imel dohodka 189 EUR, preživnina pa je znašala približno 56 EUR). Pritožnik je sedaj zaposlen v Sloveniji, kjer so razmere bistveno drugačne in 30 % plače bistveno presega preživninske potrebe upravičenca, zaradi plačila 30 % plače pa pritožniku ne bi ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje Takšna sodba, po kateri bi ogrozil lastno socialno varnost, ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije in sodišče v Republiki Sloveniji ob uporabi slovenskega prava ne bi izdalo takšne sodbe. V konkretnem primeru se torej ne zastavlja „varstvo otroka“, pač pa socialna varnost pritožnika. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožba je bila po 111. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v zvezi četrtim odstavkom 31. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in niso podane procesne ovire za priznanje (95. do 96. člen ZMZPP). Vsebinska pravilnost sodbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije (100. člen ZMZPP). Vrhovno sodišče je že v številnih zadevah(1) pojasnilo, da učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.

7. Sodišče prve stopnje nadalje tudi pravilno ni štelo za utemeljene (8. točka obrazložitve) v pritožbi ponovljene trditve, da sodba tujega sodišča nima obrazložitve (kar bi v okviru pravice do poštenega sojenja in pravnega sredstva lahko spadalo v procesni javni red), saj sodba obrazložitev o tem ima (razlogi v drugi polovici tretje strani sodbe), vključno z zaključkom, da je preživnina primerna glede na potrebe otroka in zmožnosti starše. Nadaljnja presoja pravilnosti in ustreznosti razlogov sodbe tujega sodišča pa bi presegala uvodoma omejen preizkus tuje sodne odločbe v postopku njenega priznanja.

8. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, in tudi ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP), zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP).

Op. št. (1): Nekatere od njih so navedene tudi v izpodbijanem sklepu.