1. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Pirjevca iz Logatca na seji dne 1. junija 2000

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notranjih zadevah (Uradni list RS, št. 87/97) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija spremembe in dopolnitve Zakona o notranjih zadevah (v nadaljevanju: ZNZ-F), s katerimi je bil spremenjen 99. člen, Vlada pa pooblaščena za določitev delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. S spremembami 99. člena se zožuje krog pooblaščenih uradnih oseb s priznano beneficirano delovno dobo le na tiste, ki opravljajo naloge na terenu, so izpostavljene vremenskim in drugim škodljivim vplivom in je pri izvajanju nalog posebej ogroženo njihovo zdravje in življenje. Pobudnik meni, da je zakonska določba nejasna in omogoča arbitrarno (subjektivno) razlago (torej naj bi kršila 2. člen Ustave), ter da pooblaščene uradne osebe obravnava neenako (14. člen Ustave). Izpodbijana določba naj bi bila napisana tako, da si jo Vlada lahko razlaga, kot se ji zahoče in je edina omejitev obseg državnega proračuna. Pooblaščene osebe naj bi delila na dva dela na podlagi nestrokovnih argumentov, tako da dve pooblaščeni osebi pri izvajanju istih pooblastil nimata istih pravic. Pobudnik je policist, zaposlen v Upravi policije Ministrstva za notranje zadeve.

2.Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 - ZPol) je izpodbijano določbo ohranil v veljavi do uveljavitve predpisa o štetju zavarovalne dobe s povečanjem. S 1. 1. 2000 je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 - v nadaljevanju: ZPIZ), ki beneficirano delovno dobo ukinja. V 430. členu določa, da se prenehajo uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, pri čemer je prehod na sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zamaknjen na 1. 1. 2001 (449. člen ZPIZ). Za nekatere zavarovance ohranja pod določenimi pogoji še nadaljnjo uporabo starih predpisov o beneficirani delovni dobi (četrti odstavek 430. člena ZPIZ). Izpodbijana določba torej še vedno velja. Glede na Uredbo o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (Uradni list RS, št. 48/98 in 110/99), se nanaša tudi na delovna mesta policistov.

3.Načela pravne države zahtevajo, da so zakonske rešitve splošne in abstraktne. Namen zakonske ureditve mora biti jasno razviden, predvideni ukrepi za dosego takega namena pa natančno opisani.

Zakonodajalec mora sprejeti jasne norme ter določiti njihovo vsebino. Nedopustno je, če prepušča določitev vsebine norme drugemu organu. Če norma ni jasno opredeljena, je dana možnost različne uporabe zakona in arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Zakon je skladen z Ustavo, če je mogoče z jezikovno in teleološko interpretacijo ugotoviti vsebino predpisa in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno.

4.Štetje zavarovalne dobe s povečanjem je bilo posebna ugodnost, posebna pravica zavarovancev pokojninskega zavarovanja: po določbi 208. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZPIZ-92) tistih, ki opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in tistih, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Pogoje za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, je predpisal ZPIZ-92 v 209. in 210. členu. Taka delovna mesta naj bi na podlagi 211. člena ZPIZ-92 določil poseben zakon, do njegovega sprejema pa že sprejeti predpisi (317. člen ZPIZ-92) - med takimi je bil tudi Zakon o notranjih zadevah.

5.Izpodbijana določba veže določitev delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, na objektivne, preverljive in nearbitrarne pogoje: delo na terenu, izpostavljenost vremenskim in drugim škodljivim vplivom in ogroženost zdravja in življenja.

6.Uredba kot taka delovna mesta določa vsa operativna dela policistov in drugih delavcev Ministrstva za notranje zadeve, izključi pa pretežno "pisarniška" dela: delovna mesta informacijskega, kadrovskega, finančnega, materialnega in administrativnega značaja. Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana določba jasna in omogoča - ob upoštevanju tudi določb ZPIZ-92 - nedvoumno razlago vsebine norme, zato ni v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave).

7.Z Ustavo zagotovljena enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se ne pojmuje kot splošna enakost vseh, temveč kot nearbitrarna uporaba prava v razmerju do pravnih subjektov. Tako pojmovano načelo zavezuje zakonodajalca, da enaka razmerja oziroma dejanska stanja ureja enako, različna pa različno. Ustavno sodišče mora pri odločanju o morebitnem kršenju načela pravne enakosti presoditi, ali je zakonodajalčevo razlikovanje objektivno utemeljeno oziroma ali gre res za različne situacije, ki opravičujejo različno urejanje.

Z upoštevanjem kriterijev, navedenih v prejšnji točki, se izkaže, da je očitno neutemeljen tudi pobudnikov očitek, da izpodbijana ureditev krši enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. S stališča, ali naj se za delo na posameznih delovnih mestih prizna ugodnost zavarovalne dobe s povečanjem, predstavljajo prav okoliščine, ki jih navaja izpodbijana določba 99. člena (izpostavljenost vremenskim in drugim škodljivim vplivom in ogroženost zdravja in življenja), tisto značilnost, zaradi katere je zakonodajalec utemeljeno štel, da se ta delovna mesta razlikujejo od drugih, kjer se te posebnosti ne pojavljajo.

Pravice, ki izhajajo iz dela na delovnih mestih s takšnimi posebnostmi, je zato zakonodajalec lahko posebej uredil in s tem ni kršil enakosti glede na delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer takšnih posebnosti ni.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen