Jedro

Prav ima pritožba, da pritožbeno sporni znesek ni 44.168,97 EUR kolikor je tudi celotna vrednosti spornega predmeta, saj je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5. 3. 2021 delno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Vendar je s strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v znesku 939,00 EUR kljub temu pravilna, saj znaša sodna taksa za pritožbeni postopek v skladu s tarifno št. 1121 ZST-1 ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 45.000,00 EUR – 939,00 EUR (ali 3 x 313,00 EUR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se ugovor tožene stranke (v nadaljevanju: toženka) zoper plačilni nalog z dne 30. 3. 2021 zavrne.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila toženka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sklep izpodbija v celoti. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ki jo v pritožbi smiselno zatrjuje toženka z navajanjem, da ni jasno na podlagi katerega od zneskov spornega predmeta je sodišče odmerilo sodno takso. Sodišče prve stopnje je v tretji točki obrazložitve sklepa natančno pojasnilo razloge za svojo odločitev. Ti razlogi si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi uradoma, ni podana.

5. Nejasna je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevati kot sporni znesek 163.354,98 EUR, ker je to znesek, ki je bil s sodbo prisojen tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik), saj takšen znesek ne izhaja iz izreka sodbe z dne 5. 3. 2021, zato sodišče druge stopnje na to pritožbeno navedbo ne more odgovoriti.

6. Prav ima sicer pritožba, da pritožbeno sporni znesek ni 44.168,97 EUR kolikor je tudi celotna vrednosti spornega predmeta, saj je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5. 3. 2021 delno zavrnilo tožbeni zahtevek. Iz izreka citirane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo znesek 27.220,00 EUR, glede vtoževanega plačila iz naslova škode na poslovni opremi v višini 15.680,16 EUR pa je odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker toženka izpodbija navedeni odločitvi, je posledično pritožbeno izpodbijani znesek – od katerega se odmeri sodna taksa – 42.168,97 EUR. Vendar je s strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v znesku 939,00 EUR kljub temu pravilna, saj znaša sodna taksa za pritožbeni postopek v skladu s tarifno št. 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 45.000,00 EUR – 939,00 EUR (ali 3 x 313,00 EUR).

7. Pritožba posledično ni utemeljena in sodišče druge stopnje jo je, ko tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

9. Ker sodišče druge stopnje toženkini pritožbi ni ugodilo, začne skladno z določilom sedmega odstavka 34.a člena ZST-1, 15-dnevni rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 30. 3. 2021, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.