Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne spada mednje.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločba o stroških postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v delovni nesreči pri zavarovanki toženke. Prvostopenjsko sodišče mu je med drugim prisodilo 42.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe, in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja ugotovljena dejstva in meni, da jih nižji sodišči nista pravilno ovrednotili in sta mu odmerili prenizko odškodnino iz naslova telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Navaja, da je bila v podobnih primerih (II Ips 427/94 in II Ips 224/2000) oškodovancem prisojena bistveno večja odškodnina. Nižji sodišči pri odmeri odškodnine nista upoštevali dejstva, da tožnik vse od škodnega dogodka pa do danes (11 let) ni dobil izplačane odškodnine. Nepravilno je bila zavrnjena odškodnina za skaženost, saj so tožniku ostale dobro vidne brazgotine, o katerih ga ljudje sprašujejo, kar ga zelo moti in mu vzbuja nelagodno počutje. Izpodbija tudi odločitev o stroških.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija v delu zoper odločbo o stroških postopka ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije zoper odločbo o stroških postopka:

6. Odločba o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe, zato revizija zoper odločbo o pravdnih stroških ni dovoljena(1). Revizijsko sodišče je zato revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije:

7. Revizija (v ostalem delu) ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo pritožbeno sodišče. Ker revizijsko sodišče na take kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je ta nekonkretiziran očitek revizije neupošteven.

8. Neupoštevne so tudi vse revizijske navedbe, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da so tožniku ostale dobro vidne brazgotine, o katerih ga ljudje sprašujejo, kar ga zelo moti in mu vzbuja nelagodno počutje, saj mora pogosto razlagati o nesreči in podoživljati dogodek), saj je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe.

9. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine v višini 16.000,00 EUR, za strah v višini 5.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v višini 21.000,00 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena ZOR, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

10. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na osmi do enajsti strani prvostopenjske in na drugi do četrti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu le povzema, da je tožnik utrpel pretres možganov, udarnino desne podlahti in desne strani prsnega koša, poškodbo vek obeh oči, pretres obeh mrežnic s krvavitvami in grozečo raztrganino mrežnic obeh očes, pretres in razpoko žilnice levega očesa in močan udarec v glavo, kasneje pa se je pri njem razvila posttravmatska depresivna nevroza.

11. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu in duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine iz teh naslovov. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine. Skupni odmerjeni znesek 42.000,00 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 51 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Ob tem velja dodati, da tožnikovo sklicevanje na odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 427/94 z dne 15.05.1996 in II Ips 224/2000 z dne 25.01.2001 ni utemeljeno. V zadevi II Ips 224/2000 je bila za deloma večjo škodo oškodovanki prisojena podobna odškodnina, medtem ko iz drugih podobnih oziroma celo težjih zadev(2) izhaja, da (kljub opozarjanju tožnika na zadevo II Ips 427/94) odškodnina, ki mu je bila prisojena, ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

12. Neutemeljen je revizijski očitek, da sta nižji sodišči napačno zavrnili odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Obstoj nepremoženjske škode v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti se namreč presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Pri prvih je treba oceniti, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža in kako jo okolje doživlja. Pri subjektivnih merilih pa se presoja, kako spremenjena zunanjost vpliva na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje. Za utemeljenost zahtevka morajo biti kumulativno izpolnjena objektivna in subjektivna merila. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da ima tožnik komaj vidne brazgotine, ki pri okolici ob pogledu nanj ne vzbujajo negativnih občutkov, zaradi česar ni podana skaženost, torej opazna sprememba zunanjosti, ni upravičen do odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.(3)

13. Ker je sodišče odškodnino odmerilo po stanju in cenah v času izdaje sodne odločbe, čas čakanja na satisfakcijo ni razlog, ki bi upravičeval dodatno zvišanje odškodnine zaradi trajanja postopka.(4)

14. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi kot tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnika v ostalem delu zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. pravno mnenje VS RS z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja, II/98, str. 4. Op. št. (2): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 354/2000 z dne 15. 2. 2001, II Ips 97/2005 z dne 19. 10. 2006, II Ips 507/2004 z dne 25. 11. 2004 in številne druge.

Op. št. (3): Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 582/2002 z dne 30. 10. 2003. Op. št. (4): Prim. npr. odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 351/2003 z dne 20. 5. 2004 in II Ips 211/2007 z dne 6. 12. 2007.