Jedro

Odločba sodišča združenega dela je izvršljiva, če je v njej določno navedena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, ali pa je ta obveznost vsaj določljiva, na podlagi podatkov, ki jih vsebuje odločba. Odločba, ki ne vsebuje mesečnih zneskov ali skupnega zneska osebnega dohodka, ki ga mora dolžnik plačati upniku, niti datuma zapadlosti mesečnih ali skupnega zneska, ni primeren izvršilni naslov za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog upnice za dovolitev izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da odločba Sodišča združenega dela v Ljubljani št. S 2171/91 z dne 15.6.1992 ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, ker ne navaja višine terjatve upnice.

Zoper ta sklep se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je predložena odločba izvršilni naslov za izterjavo njene mesečne plače od 1.8.1991 dalje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer vse do njene vrnitve na prejšnje delovno mesto pri dolžniku. Sodišče pri odločitvi te odločbe ni upoštevalo, prav tako pa tudi ni upoštevalo priloženih uradnih prilog. V nadaljevanju nato pojasnjuje ravnanje dolžnika in njegovega pooblaščenca, ko sta ji onemogočila vrnitev na prejšnje delovno mesto.

Pritožba ni utemeljena.

Predpostavka dopustnosti izvršbe je, da obstoji izvršilni naslov (16. člen Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP) in da je le-ta primeren za izvršbo (20. člen ZIP). Odločba sodišča združenega dela je izvršljiva, če je v njej določno navedena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, ali pa je ta obveznost vsaj določljiva.

Obveznost je določljiva, če je na podlagi podatkov, ki jih vsebuje odločba, mogoče izračunati obseg in zapadlost glavne in stranskih terjatev. Kakšna denarna terjatev se dolžniku nalaga in kdaj zapade, iz izreka pravnomočne odločbe Sodišča združenega dela v Ljubljani, opr. št. S 2171/91 ne izhaja, prav tako pa tudi v odločbi niso navedeni podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati višino terjatve. Da bi bila ta odločba primeren izvršilni naslov za izvršbo, bi namreč morala vsebovati mesečne zneske osebnega dohodka upnice za čas od 1.8.1991 do izdaje odločbe dne 15.6.1992 ali pa skupni znesek osebnega dohodka upnice za to obdobje ter datume zapadlosti posameznih mesečnih zneksov. Izvršilno sodišče se v terjatev upnika, ki je zapadla do pravnomočnosti odločbe, ki naj bi bila izvršilni naslov, ne more spuščati. Po določilu 232. člena ZIP je pristojno odmeriti nadomestilo mesečnega osebnega dohodka delavca za čas od pravnomočnosti sodne odločbe dalje do vrnitve delavca na delo, samo če delavec vloži v izvršilnem postopku predlog za nadomestilo skupaj s predlogom za izvršbo zaradi vrnitve delavca v pravno osebo. V obravnavanem primeru upnica takega predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno uporabilo določilo 1. odstavka 20. člena ZIP, ko je zaključilo, da predloženi izvršilni naslov ni primeren za izvršbo. Listine, ki jih je predložila upnica in na katere se sklicuje v pritožbi, so le računalniški izračuni obresti, ki ga je opravila Ljubljanska banka d.d., verjetno po naročilu upnice. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožba upnice pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom ZIP).