Jedro

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče tožbo vročilo toženi stranki v odgovor, da je tožena stranka odgovor na tožbo tudi dejansko podala in da je ta odgovor sodišče v obrazložitvi svoje sodbe tudi upoštevalo. Vendar pa je sodbo kljub temu, da je že bila vzpostavljena komunikacija sodišča z obema strankama, izdalo brez glavne obravnave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka, če nanjo opozori stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da naj bi bila kupoprodajna pogodba, sklenjena med tožnikom in A.S. za 3/16 parc. št. 1238 k.o. I. veljavna, kar naj bi toženec bil dolžan priznati in izstaviti tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi se tožnik pri navedeni parceli vpisal kot lastnik. Ker tožnik v postopku ni uspel, mu je sodišče naložilo, da je dolžan tožencu povrniti 60.330,00 SIT pravdnih stroškov. Sodbo je sodišče oprlo na 3. odst. 318. člena ZPP na podlagi predhodne ugotovitve, da iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost uveljavljanega tožbenega zahtevka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu. Ne strinja se z argumenti, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi sodbe. V tožbi je namreč navedel, da je z A.S., ki je bila s sodno poravnavo razglašena za izključno lastnico stanovanjske hiše L. 35, I. na parc. št. 1238, sklenil kupoprodajno pogodbo za 3/16 hiše in da mu je prodajalka izročila v posest poseben del te hiše in tega ima še danes v posesti. Toženec je na podlagi izbrisne tožbe dosegel izbris tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi ter izbris lastninske pravice A.S.. V zvezi s tem je priložil kupoprodajno pogodbo in predlagal zaslišanje A.S. ter vpogled v spis P 551/1993 in posebej v sodbo Vrhovnega sodišča, v kateri je izrecno navedeno, da v postopku izbrisne tožbe ni bilo razpravljano in odločeno o veljavnosti kupoprodajne pogodbe in poravnave in o pravnih razmerjih med strankami A.S., D.M. in Đ.S.. Tožnik je kupil nepremičnino od lastnika v dobri veri ter se celo vknjižil v zemljiško knjigo. Vrstni red vknjižb je bil torej naslednji: najprej je bil kot lastnik celotne nepremičnine vknjižen toženec, nato je v sodnem postopku A.S. priznal lastništvo na polovici nepremičnine, zatem je slednja pridobila na podlagi poravnave v last celotno stavbo, pritožniku prodala 3/6 in se vknjižila v zemljiško knjigo najprej ona, zatem pa pritožnik. Ta dva vpisa sta bila nato izbrisana. Pritožnik zatrjuje, da je pridobil lastnino z veljavnim pravnim poslom od tedanje zakonite lastnice in v dobri veri, zato kasnejša ugotovitev, da poravnava ni veljavna, nanj nima vpliva. Ker pa je v zemljiški knjigi vpisan toženec je on tisti, ki je dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino. Sodišču pa še očita, da je kršilo postopek, ker je izdalo sodbo brez opravljene obravnave, potem ko je že prejelo odgovor na tožbo. S tem mu je onemogočilo pravice iz ZPP, da lahko na prvi obravnavi poda še dodatne navedbe in predlaga dokaze.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe med drugim navedlo, da jo je izdalo zaradi nesklepčnosti in na podlagi 3. odst. 318. člena ZPP, iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožbo vročilo toženi stranki v odgovor, da je tožena stranka odgovor na tožbo tudi dejansko podala (list. št. 5 spisa) in da je ta odgovor sodišče v obrazložitvi svoje sodbe tudi upoštevalo. Vendar pa je sodbo kljub temu, da je že bila vzpostavljena komunikacija sodišča z obema strankama, izdalo brez glavne obravnave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 10. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki jo pritožbeno sodišče mora upoštevati, če nanjo opozori stranka v pritožbi. Da v primeru, ko je tožba vročena nasprotni stranki, ni mogoče več izdati zamudne zavrnilne sodbe, temveč je treba v zadevi odločiti v kontradiktornem postopku, je v pravni teoriji enotno stališče (Vesna Rijavec - Gradivo za šolo civilnega procesnega prava, Nina Beteto - Pravosodni bilten 3/2002, Jan Zobec - PP 18/2002). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (1. odst. 354. člena ZPP).