Jedro

Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Celje, Izpostava ..., prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo A.A. prepovedalo uporabo kmetijskega objekta - kozolca, na parc. št. 653/1 k.o. ..., v drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločilo, da je z lesene betonske konstrukcije kozolca treba odstraniti dva reklamna oglasa dimenzije 12 x 4 m in objekt uporabljati za kmetijski namen. V 3. točki izreka je postavilo rok za ureditev 30. 8. 2016. 2. Odločitev je bila sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da si je inšpekcijska zavezanka pridobila soglasje Občine ... in mnenje kmetijsko svetovalne službe, glede postavitve pomožnih kmetijskih objektov - kozolcev na parc. št. 653/1 in 667/1 k.o. ..., vendar je stranka postavila dvojni kozolec le na parc. št. 653/1 k.o. .... Dne 4. 5. 2016 je bil opravljen ponovni terenski ogled in ugotovljeno, da na navedenem zemljišču stoji dvojni kozolec 12 m x 4 m in da je na vsakega z ene strani obešen reklamni pano, na zadnji strani panoja, pa so na kozolcu obešeni koruzni storži. Dne 6. 5. 2016 je bil stranki poslan zapisnik o inšpekcijskem pregledu, dne 13. 5. 2016 pa je stranka v izjavi navedla, da gre za objekt, ki se uporablja zgolj v kmetijske namene. Na kozolcu je zaradi zaščite krme pred neposrednim vnosom onesnaženja ali direktnega vnosa plinov obešen prepustni pano, ki ščiti tudi pred sunki vetra. Panoja sta toliko odmaknjena od kozolca in prepustna, da se krma še vedno suši. Po mnenju Občine ... za namestitev paroprepustnih panojev na kozolcih Odlok o prostorskem redu Občine ... ne določa pogojev ali prepovedi namestitve, zato tožeča stranka meni, da je bila njihova namestitev dovoljena.

3. Prvostopenjski organ se je skliceval na določbo 3. č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter določilo 4. člena istega zakona, ki določa, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaženje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Upošteval je tudi določbo 7. člena ZKZ ter na podlagi določbe 107. člena ZKZ, po ugotovitvi, da se leseno - betonska konstrukcija za reklame oglasne panoje - kozolec, ne uporablja v kmetijski namen, in ni v skladu s 3. č členom ZKZ, odredil v izreku navedeni inšpekcijski ukrep.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v 1. točki izreka ugodil pritožbi tako, da je 2. točko izreka izpodbijane odločbe odpravilo in odločilo, da je z leseno betonske konstrukcije treba odstraniti obe platni, na katerih so natisnjena reklamna sporočila, ter objekt uporabljati izključno v kmetijske namene. V 2. točki izreka je odločilo, da se pritožba v preostalem delu zavrne, ter v 3. točki izreka, da stroški postopka gredo v breme pritožnice.

5. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka. Tožbo vlaga iz vseh razlogov 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je nesporno, da je kozolec postavljen zakonito, skladno v Uredbo o razvrščanju objektov glede na skladnost gradnje, kar se ugotavlja v postopku pred gradbeno in ne kmetijsko inšpekcijo. V takšnih primerih bi moral kmetijski inšpektor legalnost postavitve panoja prepustiti gradbeni inšpekciji. Sklicuje na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 537/2013 in v tej sodbi zavzeto stališče, ki se nanaša na pristojnost gradbene inšpekcije. Glede na navedeno tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločba nična, ker jo je izdal stvarno nepristojen organ.

6. Kolikor bi sodišče presodilo, da je izrek 1. točke odločbe (prepoved uporabe kmetijskega objekta - kozolca v drug namen kot kmetijsko proizvodnjo) zakonit, pa poudarja, da je takšen izrek nezakonit. Navedba inšpektorja je nejasna, kmetijsko zemljišče se uporablja v kmetijske namene oziroma za kmetijsko proizvodnjo, kozolec pa se ne uporablja za proizvodnjo, temveč skladiščenje in sušenje. Ker gre za nejasno določilo, tožnica zato odločbe ne more preizkusiti. Zemljišče uporablja kot dober gospodar, kozolec pa za namene sušenja krme. Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti do rabe kmetijskega zemljišča v skladu z določbami ZKZ, za kar ima podlago v prvi alineji B odstavka 107. člena ZKZ.

7. Kozolec torej ni zemljišče, ampak objekt, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Tožeča stranka interpretira določbe, ki se nanašajo na kmetijsko zemljišče in navaja, da je glede tega dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, zato predlaga zaslišanje predstavnika Občine ... ter geodetske uprave, ki bodo vedeli povedati, kakšna je boniteta zemljišča, obenem pa opozarja, da je drugostopenjski organ z vpogledom v program PISO ugotovil, da gre za najboljše kmetijsko zemljišče. Gre za portal, ki ne more biti vir za odločitev in ne podlaga zanjo, ampak bi bilo treba pridobiti potrdilo o namenski rabi zemljišča ali lokacijsko informacijo. Glede posredovane fotografije ter zaslišanje tožeče stranke je nesporno, da se kozolec uporablja v kmetijske namene. Res je seno zaščiteno s folijo, moteče za inšpektorja pa je, da so na tej foliji napisana oglasna sporočila. Oporeka tudi ugotovitvi, da takšen način shranjevanje krme ni krajevno običajen in je glede na vreme nepotreben. Interpretira določbo 4. člena ZKZ ter pojasnjuje, kdaj je šteti zemljišča za onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal. Pojasnjuje, da pridelek raste nemoteno in da kozolci ne motijo kmetijske obdelave. Kozolec nima vpliva na zemljišče. 8. V zvezi z Uredbo izpostavlja, da le ta ne določa izključno kmetijske rabe oziroma ne prepoveduje kakšne drugačne rabe. Pojasnjuje, da tožeča stranka večkrat letno mnenja pridelek na kozolcu, res pa so nekateri kozolci ob avtocesti postavljeni kot reklamni panoji, ki so jih postavila oglaševalska podjetja in nimajo funkcije kozolca. Navaja, da se ukvarja s kmetijstvom in da je zgrajeni kozolec v njeni lasti in namenjen sušenju krme in skladiščenju koruze. Zaščita kmetijskih pridelkov s paro propustno folijo ni prepovedana. Opozarja na načelo sorazmernosti ter sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 582/2008 in sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter odpravo 1. točke drugostopenjske odločbe in povrnitev stroškov.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnica kmetijskega objekta - kozolca, na parc. št. 653/1 k.o. ..., ne uporablja v kmetijske namene, torej ga uporablja v neskladju z določbo 3. č člena ZKZ, zato ji je bil izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi uporabe prej navedenega objekta v drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.

12. V obravnavani zadevi ni sporno, da na zemljišču parc. št. 653/1 k.o. ... stoji betonsko - lesen dvojni kozolec dimenzije 12,00 x 1,50 m x 6 m, prav tako med strankama upravnega spora ni sporno, da je na vsakem od teh kozolcev obešen reklamni pano dimenzije 12,00 x 4,00 m in da sta panoja od tal dvignjena cca 1 m. 13. Prav tako med strankama upravnega spora ni sporno, da gre za legalno zgrajena objekta. Sodišče tožnici pojasnjuje, da Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) za nadzor nad legalnostjo objektov, kot tudi za odreditev odstranitve nelegalnih gradenj, določa pristojnost gradbenih inšpektorjev, za katere predpisuje tudi posebne pogoje (144. člen ZGO-1). V primerjavi s pooblastili in pristojnostmi kmetijskih inšpektorjev, ki jih določa 107. člen ZKZ-1, gre pri tem za specialno ureditev, zato je glede na določbe ZGO-1 za obravnavanje nedovoljenih gradenj pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih. V obravnavani zadevi ni sporna legalnost zgrajenih objektov, zato je sodišče moralo zavrniti tožbeni ugovor, da je ukrep, ki se nanaša na namensko rabo objekta, izrekel stvarno nepristojen inšpektor.

14. V zadevi tožeča stranka kot sporno šteje ugotovitev prvostopenjskega organa, da sta navedena kozolca postavljena na kmetijskem zemljišču. Po navedbah prvostopenjskega organa gre za zemljišče, ki je v planih Občine ... opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče, tožena stranka pa dodatno pojasnjuje tudi, da opredelitev zemljišča, kot najboljše kmetijsko zemljišče, izhaja iz Prostorsko informacijskega sistema občin (Portal PISO). Tožeča stranka takšni opredelitvi nasprotuje in meni, da bi morala biti odločitev, ali gre za kmetijsko zemljišče, prepuščena strokovnjaku ter navaja na podlagi katerih kriterijev se zemljišče lahko opredeli kot kmetijsko. Sodišče navedeni tožbeni ugovor, kot neutemeljen, zavrača. Upravna organa sta pravilno uporabila določbe Odloka o prostorskem redu Občine ..., na podlagi katerega je zemljišče uvrščeno v prostorsko enoto "PE28 - odprt prostor funkcionalne enote - Savinjska dolina ", z namensko rabo zemljišč - območje kmetijskih zemljišč (P), s podrobnejšo namensko rabo - površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1). Gre za podatke s katerimi je bila tožnica seznanjena (na podlagi lastne vloge) že ob pridobitvi soglasja za postavitev pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov - kozolcev izven območja gradbenih parcel. Nenazadnje je bila z uvrstitvijo zemljišč med kmetijska zemljišča tožnica seznanjena tudi s pridobitvijo "Mnenja o postavitvi kozolca na kmetijskem zemljišču", ki ga je dne 21. 7. 2014 podal Kmetijsko gozdarski zavod Celje. Pravilno je bil po presoji sodišča uporabljen tudi podatek - vpogled v Prostorski informacijski sistem, iz katerega izhaja, da gre za zemljišča, ki so uvrščena med najboljša kmetijska zemljišča. Gre za podatke, katerih vir so podatki Geodetske uprave RS, zato sodišče kot neutemeljene in za pravilno razjasnitev dejanskega stanja nepotrebne, šteje predlog tožnice v tožbi, da naj se z zaslišanjem predstavnikov Občine ... za urbanistične zadeve in zaslišanjem predstavnika geodetske uprave ugotovi namenska raba zemljišča. 15. Skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ, je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. (prvi odstavek 4. člena ZKZ). V določbi 4. č člena ZKZ so določeni pogoji za načrtovanje oziroma posege na območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč tako, da se na njih dovoljuje med drugim tudi načrtovanje pomožnih kmetijskih objektov, ki pa se lahko uporabljajo le v kmetijske namene (peti odstavek 3. č člena ZKZ). Kolikor kmetijski inšpektor ugotovi, da se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na njegovi podlagi, ni dovoljeno, ima na podlagi prve alineje pododstavka B, 107. člena ZKZ pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot kmetijsko proizvodnjo.

16. Ker je bilo po presoji sodišča v obravnavani zadevi pravilno ugotovljeno, da sta dva kozolca, kot pomožna kmetijsko gozdarska objekta, postavljena na kmetijskem zemljišču parc. št. 653/1 k.o. ..., ter nadalje ugotovljeno tudi, da sta na navedenih objektih obešena dva reklamna oglasa dimenzije 12 x 4 m, je po presoji sodišča kmetijski inšpektor pravilno zaključil, da gre za nenamensko rabo, ki jo je bil skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ in prvo alinejo pododstavka B, 107. člena tega zakona, dolžan tožniku naložiti, naj kmetijsko površino prične uporabljati za kmetijske namene.

17. Tožnica sami ugotovitvi, da sta na pomožno-gospodarskem objektu obešena reklamna panoja ne nasprotuje, meni pa, da s takšno uporabo, poleg same kmetijske, kmetijskega zemljišča ne uporablja nenamensko. Sodišče navedeni ugovor, kot neutemeljen zavrača. tožnici pojasnjuje, da postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču), ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev pa daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč (v skladu z njihovim namenom), in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (prva alineja pododstavka B, 107. člena ZKZ).

18. Sodišče kot neutemeljeno in v nasprotju z določbami ZKZ šteje tudi tožbeno navedbo, da je treba 4. člen ZKZ razlagati tako, da se prepoveduje le taka uporaba kmetijskega zemljišča, ki predstavlja njegovo degradacijo, onesnaževanje ter zaviranje rasti rastlin in pridelkov. ZKZ namreč v prvem odstavku 4. člena izrecno zapoveduje predvsem uporabo kmetijskih zemljišč v skladu z njihovim namenom.

19. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno, zavrnilo. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, ker je moglo v zadevi odločiti ob presoji v upravnem postopku izvedenih dokazov. Sodišče je že pojasnilo, zakaj izvedba dokaza z zaslišanjem predstavnikov Občine Braslovče in Geodetske uprave RS v tem postopku ni potrebna, saj gre za organa, katerih potrdila in informacije se že nahajajo v listinah priloženega upravnega spisa, druge listinske dokaze, katerih vpogled in presojo je predlagal v dokazne namene, pa je pri izreku izpodbijanega ukrepa, po presoji sodišča pravilno, dokazno ocenil že upravni organ.

K II. točki izreka:

20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.