Jedro

Četudi se izpodbijani sklep opira na zakon, ki v času odločanja o pritožbi ne velja več, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOM) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločitev o sporu,

zato se zadeva po pravnomočnosti odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru.

2.Tožnik, ki se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,

pritožbenemu sodišču predlaga njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema le pritožbene navedbe, ki so vsebinsko povezane z izpodbijano odločitvijo (ne povzema obširnih navedb o razlogih za utemeljenost tožbenega zahtevka). Tožnik trdi, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je ZPSVIKOB

v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 (tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme). Z odstopom pristojnosti mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije (Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti). Tožbeni zahtevek ima podlago ne le v 350. členu ZBan-1,

temveč tudi v 85. členu direktive BRRD v zvezi s 26. členom Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorilSlovenije

4.Pritožba ni utemeljenSlovenije

5.Tožnik od toženke zahteva plačilo 10.000 EUR zaradi izbrisa njegovih podrejenih obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013. Glede odškodninskega sodnega varstva zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 350.a člen ZBan-1 neskladen z Ustavo (odločba U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016). Izpodbijani sklep temelji na določbah ZPSVIKOB,

ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1,

je bil sprejet 23. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. S tem dnem so tudi prenehali razlogi za prekinitev postopka zoper Banko Slovenije Tožnik je tožbo vložil že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1 (16. 12. 2016).

6.ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnji stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (prvi odstavek 5. člena ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

7.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna postopkovna pravilSlovenije Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

8.Glede na konkretno procesno situacijo (izpodbijani sklep o nepristojnosti je bil izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB) je sodišče prve stopnje tožnika z dopisom z dne 6. 8. 2024 seznanilo z določbama 6. člena (o izključni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru) in 48. člena (o nadaljevanju sodnih postopkov, začetih pred uveljavitvijo zakona) ZPSVIKOB-1, ter ga pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Tožnik se na poziv, prejet 12. 8. 2024, ni odzval. Njegov molk je sodišče prve stopnje pravilno tolmačilo kot vztrajanje pri vloženi pritožbi.

9.Četudi se izpodbijani sklep opira na zakon, ki v času odločanja o pritožbi ne velja več, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilnSlovenije

Pritožbeno sodišče je pri tej presoji kot pomembno upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik seznanjen z novo specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, in da se je imel možnost o njej izjaviti

(torej pojasniti, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen tudi na podlagi določb ZPSVIKOB-1), pa se ni. Tožnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije (gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKOB-1), zato pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. členu Ustave, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve. V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik v postopku zoper poslovno banko.

10.Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Pred tem je na podlagi sklepa z dne 21. 1. 2020 razdružilo postopek, ki se je prvotno vodil zoper Banko Slovenije (kot prvo toženko) in poslovno banko (kot drugo toženko).

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 72/2019.

4Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami.

5V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

6Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 44/2024.

7Opisano procesno situacijo je mogoče primerjati s situacijo, ko pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ugotovi, da je izpodbijana odločitev pravilna kljub napačni uporabi materialnega prava, oziroma da je pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

8Glej sklepa Vrhovnega sodišča RS III R 17/2022 in III R 5/2020.

9Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 26 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2019) - ZPSVIKOB - člen 9 Zakon o bančništvu (2006) - ZBan-1 - člen 253a, 261a, 350, 350a Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2024) - ZPSVIKOB-1 - člen 1, 1/1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1 EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta - člen 85

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.