Jedro

Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagatelju dovoli dostop do podatkov v informatizirani glavni knjigi o tem, ali je J. J. kot dolžnik po izvršilnem naslovu – notarskem zapisu opr.štev. SV 194/08 z dne 16. 4. 2008, lastnik na katerikoli nepremičnini v Republiki Sloveniji.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo predlagateljevo zahtevo za dostop do podatkov v informatizirani glavni knjigi o tem, ali je J. J. kot vlagateljev dolžnik lastnik kakršnihkoli nepremičnin v Republiki Sloveniji.

Tako je odločilo po oceni, da se priloženi notarski zapis, s katerim je predlagatelj izkazoval svoj pravni interes (potrebe izvršilnega postopka proti dolžniku), nanaša na premičnino, zaradi česar lahko predlaga izvršbo le na predlog pogodbe ne pa na nepremičnino.

Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer 3. odstavka 199. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovi zahtevi za dostop do podatkov v informatizirani zemljiški knjigi ugodi. Meni, da je s predložitvijo notarskega zapisa, ki določa neposredno izvršljivost terjatve, zadostil vsem pogojem iz 3. odstavka 199. člena ZZK-1 za dostop do podatkov o dolžnikovem lastništvu nepremičnin. ZZK-1 ne zahteva, da mora biti v izvršilnem naslovu določeno, na kaj se lahko poseže v izvršbi. Razlaga, kot jo ponuja prvo sodišče, je v nasprotju z zakonom in nesprejemljivo. V izvršilnem naslovu ni nikoli določeno, na katere predmete izvršbe se lahko poseže, ampak se lahko nanaša le na obveznost pogodbenih strank. Po logiki prvega sodišča tudi na podlagi sodbe kot izvršilnega naslova, ki določa zgolj obveznost v izreku, ne bi bilo mogoče poseči na nobeno premoženje dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je pravilno opozorilo, da načelo javnosti, ki je sicer eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava (4. člen ZZK-1), ni povsem neomejeno. Zaradi varstva osebnih podatkov namreč določbe ZZK-1 o javnosti ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic (osebnih podatkov), ki niso vezani na posamezno nepremičnino, oziroma več nepremičnin, vpisanih pri istem vložku, četudi je tak dostop v centralni informatizirani knjigi tehnično (programsko) mogoč (1. odstavek 199.člena ZZK-1). V 2. odstavku istega člena je izrecno prepovedan dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. V 3. odstavku 199. člena ZZK-1 pa so določene izjeme od tega pravila. Ne glede na opisano splošno prepoved imajo določene osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik na katerikoli nepremičnini. Med drugim ima tako pravico tudi upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do navedene osebe, če svojo terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti navedeni osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi (1. alineja 3. odstavka 199. člena ZZK-1). Svojo zahtevo za dostop do podatkov mora pisno obrazložiti in ji priložiti listine in druge dokaze o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten (4. odstavek 199. člena ZZK-1).

Po ugotovitvah prvega sodišča in po podatkih spisa je predlagatelj svoji pisni in obrazloženi zahtevi za dostop do podatkov priložil notarski zapis, s katerim je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost (list. štev. 3 spisa). Pritožbi je treba pritrditi, da je s tem zadostil zahtevanim zakonskim pogojem za dostop do podatkov o tem, ali je njegov dolžnik lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji. Prvo sodišče je zmotno ocenilo priloženi izvršilni naslov, češ da se nanaša na premičnino - izročitev (2. alineja 358.člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP – in 120. členom ZZK-1).

Iz notarskega zapisa SV 194/08 namreč izhaja, da je zavezanec J. J. izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo glede njegovih obveznosti, ki se nanašajo na plačilo kupnine v skladu s pogodbo, katere predmet je sicer dobava in montaža brusilnega stroja. Navedena listina torej predstavlja izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve (plačilo kupnine), ki jo ima predlagatelj kot upnik do osebe, za katero predlaga, da se mu omogoči pregled v podatki o tem, ali je lastnik kakršnihkoli nepremičnin.

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena (1. odstavek 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju -ZIZ). Kot sredstvo izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče med drugim dovoliti tudi prodajo dolžnikovih nepremičnin (30. člen ZIZ). ZIZ ne omejuje upnikove pravice izbire izvršilnega sredstva niti predmeta izvršbe za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima do dolžnika. Sodišče namreč dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki jih upnik navede v predlogu za izvršbo oziroma z naknadno vlogo vse do konca izvršilnega postopka (34. člen ZIZ).

Zato tudi ZZK-1 upnikove pravice do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je njegov dolžnik lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, ne predpisuje nobenih omejitev glede predmeta ali sredstva izvršbe, ki ga bo upnik izbral v izvršbi proti dolžniku. Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti dolžniku. Drugačno naziranje prvega sodišča je zmotno. Kot že rečeno, pa je navedenim pogojem predlagatelj svojo vlogo in priloženo listino zadostil, zato je treba njegovi vlogi ugoditi.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in spremenilo sklep tako, da se na podlagi predloženega izvršilnega naslova predlagatelju kot upniku dovoli vpogled v podatke v informatizirani glavni knjigi o tem, ali je njegov dolžnik lastnik katerihkoli nepremičnin v Republiki Sloveniji. Zato mu bo moralo prvo sodišče posredovati zaprošene podatke.