Jedro

V 2. odstavku 395. člena ZPP je določeno, da se sme zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Mnenje izvedenca cestnoprometne stroke v drugem postopku med istima strankama ni „nov dokaz“, ki ga tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati v tem postopku brez svoje krivde. Zato je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo (1. odstavek 398. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je predlog za obnovo postopka zavrglo (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep in navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ker je le-ta napačen. V prvotnem postopku je sodišče kljub nespornim dokazom o krivdi toženca le-to zaobšlo in ji ni dalo zadostne mere. Tožeča stranka kot strokovnjak na področju mednarodne špedicije ne razume, kako se lahko sodišče ob škodnem dogodku, katerega je zakrivil skladno z izvedeniškim mnenjem izključno A.A., postavi na stališče, da njegova krivda ni izkazana. Gre za napačno odločitev sodišča. Tožeča stranka je šele v ločenem postopku, kjer je bila sicer tožena s strani povzročitelja nesreče, uspela dokazati njegovo krivdo in gre nesporno za nov dokaz oziroma novo dejstvo, ki izkazuje predpostavko odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sodišče ni natančno ugotovilo višine škode, to pa ne pomeni, da ta ni nastala, sodišče se s tem vprašanjem niti ni ukvarjalo v zadostni meri. Tožeča stranka glede na vse navedeno predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pravočasnemu in utemeljenemu predlogu za obnovo postopka ugodi skladno z 10. odstavkom 394. člena ZPP, pri čemer se stroški pritožbenega postopka naložijo v plačilo toženi stranki. Tožeča stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v zadevi opr. št. Pd 106/2005 izdalo sodbo z dne 5. 9. 2007, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 30.916,96 EUR. Višje delovno in socialne sodišče je v zadevi Pdp 1365/2007 z dne 10. 4. 2008 pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi VIII Ips 309/2008 z dne 23. 3. 2010 revizijo zoper predmetno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Tožeča stranka je v predlogu za obnovo postopka z dne 12. 6. 2012 podala predlog za obnovo postopka iz 10. odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločitev, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožeča stranka je zatrjevala, da je v drugem postopku pred istim sodiščem pridobila nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo izdana v predmetnem postopku ugodnejša odločba, če bi bil tak dokaz uporabljen v predmetnem postopku. Pred istim sodiščem v tožbi med istima strankama je bilo v postopku v zadevi Pd 684/2010 pridobljeno izvedensko mnenje, torej nov dokaz, ki ga je tožeča stranka prejela 15. 5. 2012. 7. Sodišče je predlog za nadaljevanje postopka glede obnove prejelo 17. 10. 2014. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno upoštevalo določilo 2. odstavka 395. člena ZPP, ki določa, da zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, razen če je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da mnenje izvedenca cestnoprometne stroke v drugem postopku med istima strankama ni „nov dokaz“, ki ga tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati v tem postopku brez svoje krivde. Tako je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v nadaljevanju pravilno uporabilo tudi določila 1. odstavka 398. člena ZPP, ki sicer določajo, da prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka predsednik senata zavrže brez naroka.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.