Jedro

Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči. Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

III. Pritožba G. K. se zavrže.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala vračilo zneska 73.234,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2009 dalje do poplačila.

(2) Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in sicer po svoji pooblaščenki G. K. ter po pooblaščencu odvetniku, ki ga je pooblastila pooblaščenka tožeče stranke. Obe pritožbi sta vloženi iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, dejansko pa izpostavljata, da naj bi bila sodba na podlagi odpovedi izdana zaradi tega, ker je bila izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku dana pod vplivom zvijače. Pritožba pooblaščenke kakor tudi pritožba pooblaščenca odvetnika pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

(3) Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pooblaščenke tožeče stranke ter v odgovoru na pritožbo pooblaščenca tožeče stranke pritožbenemu sodišču predlaga, da obe pritožbi zavrže. (4) Pritožba pooblaščenca tožeče stranke je utemeljena. Pritožba pooblaščenke tožeče stranke je nedovoljena.

(5) O pritožbi pooblaščenke tožeče stranke Tožeča stranka je dala generalno pooblastilo svoji hčerki G. K., s katerim jo je pooblastila brez omejitev za zastopanje in opravljanje vseh premoženjskih in drugih pogodbenih ter nepogodbenih pravnih dejanj v imenu tožeče stranke in za njen račun ter za varovanje njenih interesov, kamor sodijo tudi zastopanje pred organi oblasti, pravosodnimi in upravnimi ter drugimi organi in institucijami, kakor tudi društvi in družbami. V ta dejanja sodi med drugim tudi to, da v vseh navedenih postopkih vlaga predloge, zahteve, tožbe, prizna zahtevke, sklepa poravnave, se odpove zahtevkom, vloži katerokoli redno ali izredno pravno sredstvo ali ga umakne. V 3. odstavku 87. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP) je določeno, da je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. odstavek 89. člena ZPP pa določa, da sodišče pritožbo, ki je vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odstavka 87. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrže. Pooblaščenka G. K. ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči. (6) O pritožbi pooblaščenca tožeče stranke Generalno pooblastilo, s katerim je tožeča stranka pooblastila svojo hčerko, zajema tudi pooblastilo za vložitev pritožbe v predmetnem postopku in je drugačno pravno naziranje tožene stranke, ki ga je podala v odgovoru na pritožbo, napačno. Dejanja, ki so našteta v alinejah, so našteta primeroma, saj v pooblastilu piše, da „med našteta dejanja sodijo tudi zlasti“. Nesporno je, da gre pri konkretnem spornem razmerju za varovanje interesov tožeče stranke, kamor sodi tudi zastopanje pred pravosodnimi organi. V deveti alineji generalnega pooblastila je določeno, da lahko pooblaščenka po potrebi najame odvetnika ali notarja v imenu tožeče stranke za zastopanje v navedenih postopkih. Pooblaščenka je v skladu s tem 12. 5. 2010 pooblastila odvetnika, ki je vložil dovoljeno pritožbo.

(7) Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga se sodba na podlagi odpovedi ne more izpodbijati. Vendar pa iz same vsebine pritožbe izhaja, da pritožnik dejansko zatrjuje, da je prišlo do odpovedi tožbenemu zahtevku pod vplivom zvijače, kar je dopusten pritožbeni razlog.

(8) Nesporno je, da je tožnik podpisal izjavo z dne 9. 1. 2010, ki vsebuje odpoved pooblastila odvetniku in odpoved tožbenemu zahtevku zoper toženo stranko. Pritožbeno sodišče sledi navedbam v pritožbi, ki zatrjujejo slabo zdravstveno stanje tožnika, kar dokazuje priložena zdravniška dokumentacija. Prav tako je pritožnik navedel okoliščine, v katerih je do podpisa navedene izjave prišlo, iz česar je moč sklepati, da pritožnik dejansko ni vedel, kaj podpisuje. Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče (glej Galič v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 86, tč. 3). Že samo dejstvo, da se izjava nahaja pri odvetniku nasprotne stranke, ki jo je sodišču tudi predložil, vzbuja dvom v to, da je tožnik izjavil svojo pravo voljo po odpovedi tožbenemu zahtevku. Ni tudi jasno, kdo je izjavo sestavil. Upoštevaje zdravstveno stanje tožnika je očitno, da je ni sestavil sam, česar sicer nihče niti ne zatrjuje. Glede na to, da ima originalno listino odvetnik tožene stranke, obstoji možnost, da je sestavil izjavo on. To pomeni, da je dal v podpis tožniku izjavo, s katero se je tožnik ne le odpovedal tožbenemu zahtevku, pač pa tudi preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Tožnikov odvetnik pa za ta preklic očitno ni vedel, saj je 16. 2. 2010 vložil pripravljalno vlogo, s katero je med drugim odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Odpoved zahtevku je sodišču tako predložil odvetnik tožene stranke, ki izjavo o odpovedi tudi edini poseduje, pri čemer odvetnik tožeče stranke sploh ni vedel za odpoved zahtevku. Pritožbeno sodišče na podlagi teh dejstev in na podlagi pritožbenih navedb ugotavlja, da obstoji vsaj dvom o tem, da tožnik ni vedel, kaj podpisuje in da je do podpisa prišlo zaradi ravnanja tožene stranke, ki ga je nagovorila naj listino podpiše, s pretvezo, da ta njegov podpis nujno rabi, ni pa mu povedala zakaj. Obstoji torej vsaj dvom o tem, da je izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku bila dana pod vplivom zvijače, zaradi česar je potrebno sodbo na podlagi odpovedi razveljaviti.

(9) Ker obstoji dvom o tem, da izjava (v spisu se nahaja v fotokopiji) vsebuje resnično tožnikovo voljo, bo moralo prvo sodišče z izvedbo v pritožbi predlaganih dokazov razjasniti okoliščine v zvezi s podano odpovedjo pooblastila in odpovedjo zahtevku (ali umika tožbe), nato pa ponovno razsoditi, ali pa nadaljevati z obravnavanjem zadeve.

(10) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.