Jedro

Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) dolžna toženi stranki (v nadaljevanju toženec) povrniti 1.294,56 EUR stroškov v roku petnajst dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica. Tožnica v svoji laični pritožbi navaja, da je sklep "neuresničljiv", ker nima navedenega transakcijskega računa, na katerega bi tožnica lahko nakazala pravdne stroške. Prav tako navaja, da je toženec 2. 10. 2025 umrl, kar pomeni, da nasprotna stranka ni več pravno sposobna. Predlaga, da jo sodišče "oprosti" plačila pravdnih stroškov, podrejeno, da ji naloži obročno plačilo v 24 obrokih.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.

6.Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, s sodbo P 2/2022 z dne 28. 5. 2024, zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice. Glede stroškov pravdnega postopka je odločilo, da bo o njih odločeno po pravnomočnosti sodbe. Višje sodišče v Mariboru je, s sodbo I Cp 756/2024 z dne 8. 4. 2025, potrdilo navedeno sodbo sodišča prve stopnje. Z izpodbijanim sklepom pa je pravilno odločilo o višini stroškov (3. točka obrazložitve).

7.Sodišče prve stopnje je izrek izpodbijanega sklepa pravilno oblikovalo, iz njega jasno izhaja, da je tožnica dolžna povrniti tožencu odmerjene potrebne stroške pravdnega postopka, in sicer v višini 1.294,56 EUR in rok v katerem jih je dolžna povrniti. Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.

8.V zvezi z tožničino navedbo, da je toženec 2.10.2025 umrl je potrebno poudariti, da je po podatkih spisa bil izpodbijani sklep pravilno vročen pooblaščenki toženca 1.10.2025, in da je bil pooblaščenki toženca, 24.10.2025, vročen tudi poziv, da lahko odgovori na pritožbo. Pooblaščenka toženca, ki ima po določbi prvega odstavka 100. člena ZPP pravico še naprej opravljati vsa pravna dejanja, ni obvestila sodišča o tem, da bi naj toženec umrl. Poudariti je potrebno, da je obravnavani pravdni postopek pravnomočno končan, in da pravice in obveznosti iz sodbe in tudi obravnavanega sklepa preidejo na dediče. Tožnica pa se lahko, upoštevaje navedeni prvi odstavek 100. člena ZPP, v zvezi z nakazilom denarnega zneska iz izpodbijanega sklepa obrne na toženčevo pooblaščenko.

9.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Prvi odstavek 100. člena ZPP določa:"Če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali če je zakoniti zastopnik razrešen, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo."

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 100, 100/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.