Jedro

Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletnega V. V dodelilo v varstvo in vzgojo očetu. Določilo je stike in toženki naložilo plačevanje preživnine v višini 100,00 EUR mesečno.

2. Proti odločitvi o višini preživnine vlaga pritožbo toženka. Sodišču v laični vlogi predlaga, naj določi nižjo preživnino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, saj bosta sicer obe hčerki prikrajšani. Navaja, da kot mati samohranilka z dvema hčerkama, ki se šolata in obe živita pri njej, ne zmore višjega plačila preživnine za sina. Ta je šele osnovnošolec in njegove potrebe ne dosegajo potreb obeh hčera. Svoji hčerki šola in vzdržuje brez očetovega prispevka, zato meni, da je višina preživnina za sina V. v višini 90,00 EUR korektna. Nadalje trdi, da M. V. nima nobenih stroškov z najemanjem stanovanja (sama mora za reševanje stanovanjskega problema odplačevati kredit), saj živi v skupni družinski hiši brezplačno. Tam si pridela ogromno zelenjave in v sadovnjaku ogromno sadja. Sama pa mora vse to kupovati. Tudi dohodki M. V. so nesporno višji. Nazadnje še trdi, da hčerka O. svojega očeta noče tožiti za preživnino, saj z njim noče imeti nobenega opravka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, a ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločilna dejstva so: (a) da imata pravdni stranki 4 otroke (1); (b) da hčerki živita pri materi, sinova pa pri očetu; (c) da mati zasluži 1.300,00 EUR ter odplačuje stanovanjski kredit v višini 416,88 EUR mesečno; (d) da tožnik živi v stavbi, ki je bila zgrajena v času trajanja izvenzakonske skupnosti; (e) da so tožnikovi dohodki nekoliko višji od toženkinih (f) da znašajo potrebe otrok 385,00 EUR; (g) da oče za V. prejema otroški dodatek v višini 147,00 EUR.

6. Ob takšnih dejstvih, ki jih pritožba ne napada, je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča vzpostavilo ustrezno vrednotno ravnotežje med preživninskimi zmožnostmi staršev ter potrebami otrok in v skladu s tako vzpostavljenim materialnopravnim ravnotežjem v breme toženke določilo ustrezno mesečno preživnino. Materialno pravo je bilo torej uporabljeno pravilno (129. člen ZZZDR(2)). Ker je tako, je pritožbeno prizadevanje, da bi znašala preživninska obveznost 90,00 EUR, namesto 100,00 EUR neutemeljena.

7. Na pritožbeno navedbo, da mora tožnica za reševanje bivalnega problema odplačevati kredit, tožnik pa je ostal v skupni hiši brezplačno, pritožbeno sodišče odgovarja, da reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.

8. Na pritožbeno navedbo, da bo zaradi plačevanja 100,00 EUR preživnine (namesto 90,00 EUR) kolikor je toženka pripravljena plačevati, prikrajšano preživljanje obeh hčera, pritožbeno sodišče odgovarja, da je takšna navedba že na prvi pogled neresna. 10,00 EUR višja preživnina pač ne more resno ogroziti preživljanja dveh polnoletnih hčera.

9. Če bi ne bilo upoštevano dejstvo, da imata obe stranki poleg V., o katerem preživljanju se sodi v tej pravdi, še tri skupne otroke, bi bil preživninski znesek po izpodbijani sodbi neresno nizek. Dejstvo, da stranki preživljata še druge otroke, je bilo torej upoštevano. Na pritožbeno navedbo, da O. svojega očeta noče tožiti za preživnino, pritožbeno sodišče odgovarja, da takšno ravnanje ne sme biti v škodo mladoletnega V..

10. Ker je pritožba neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Procesno pooblastilo za takšno odločitev je podano v 353. členu ZPP(3).

(1)V. je rojen ..., Ve. ..., O. ... in A. ....

(2)Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/1976 do Ur. list RS, št. 84/2012)

(3)Zakon o pravdnem postopku