Jedro

V obravnavani zadevi se odloča o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).

Še vedno so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje pritožnika na zdravljenju za nadaljnja dva tedna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike najdlje do 25. 1. 2021. 2. Pritožbo zoper ta sklep je vložil odvetnik na zdravljenju zadržane osebe. Navaja, da je pritožnik orientiran v prostoru in času ter se zaveda svoje trenutne življenjske situacije, o čemer se je sodišče lahko prepričalo ob njegovem zaslišanju. Zgolj to, da ni kritičen do preteklega dogajanja, ne more biti podlaga za to, da se mu na podlagi Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) omeji svoboda gibanja. Zaključek sodišča o tem, da naj bi v primeru drugačne odločitve opustil zdravljenje, je v nasprotju s podatki spisa, saj je na izrecno vprašanje svojega zagovornika pritožnik pojasnil, da zdravnike spoštuje in da bo tudi doma zdravila jemal. Sodišče je temu, kar je povedal lečeči zdravnik, pripisalo preveliko težo, tudi ob upoštevanju, da gre za predstavnika nasprotnega udeleženca. Prav tako je potrebna kritičnost pri presoji stališč pritožniku bližnjih oseb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil pritožnik sprejet na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom Klinike brez privolitve v nujnem primeru na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr .../2020 z dne 25. 12. 2020. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni zakonski pogoji po 39. členu ZDZdr. Zaradi duševne motnje je bila pritožnikova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, obstajala je realna grožnja, da bi pritožnik v tem stanju brez ustreznega zdravljenja huje ogrozil svoje zdravje ali zdravje drugih ljudi1. 5. V obravnavani zadevi se odloča o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).

6. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ter na podlagi zaslišanja lečečega zdravnika dr. C. C., lahko zanesljivo prepričalo, da so še vedno izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje pritožnika na zdravljenju za nadaljnja dva tedna. Pri pritožniku je trenutno ugotovljena duševna bolezen manija s psihotičnimi simptomi, zaradi česar je povsem nekritičen oziroma neuvideven do evidentnih hiperaktivnosti, ki so v bistvu pripeljale do hospitalizacije. Po mnenju lečečega zdravnika pa diagnostika še ni zaključena, lahko gre za bipolarno motnjo, ki pa je lahko organskega izvora. Pritožnik bi brez ustreznega nadzora potrebno zdravljenje oziroma jemanje terapije opustil. Še pred nekaj dnevi je bilo zaradi delirija pritožnikovo stanje urgentno, lahko tudi življenjsko ogrožujoče, temu pa lahko sledi agresivno vedenje. Tudi izvedenec je poudaril, da se bo brez ustreznega nadzora in potrebnega zdravljenja bolezen nadaljevala in po vsej verjetnosti še stopnjevala, zaradi česar bi bil huje zdravstveno ogrožen, lahko bi ustvarjal hudo premoženjsko škodo. V takšnem stanju prihaja do pogostih konfliktov z drugimi, ki skušajo omejiti bolnikovo hiperaktivnost, posebej zaskrbljujoče pa je tudi, ker pritožnik po prihodu domov načrtuje ponovno vožnje z osebnim vozilom. Zato milejši ukrep ne bi bil primeren.

7. Četudi je bil pritožnik ob zaslišanju sposoben pogovora in se je zavedal, kje je in zakaj se tu nahaja, kot poudarja pritožba, pa za drugačno odločitev to ni dovolj. Nekritičnost in neuvidevnost do zdravstvenega stanja in njegovih posledic, kot jo je izpostavil izvedenec, je v takšnih primerih zelo pomembna okoliščina, povezana z uspehom zdravljenja bolnikov z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo. Te nekritičnosti ni mogoče enačiti s pomanjkljivo kritiko zdravih posameznikov do lastnega ravnanja. Res je pritožnik ob zaslišanju na vprašanje svojega odvetnika zagotovil, da bi doma zdravila jemal, a izvedenec je podal drugačno strokovno mnenje o tem, namreč, da bi brez ustreznega nadzora zdravljenje oziroma terapijo zagotovo opustil. Enako je stališče lečečega zdravnika. Njegovo zaslišanje je skladno z določili 46. in 47. člena ZDZdr. Na tej podlagi so bile pravilno upoštevane tudi izpovedbe pritožnikovih svojcev v postopku Pr .../2020. Končno je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje podaljšanje ukrepa omejilo na najmanjšo možno mero in pri tem upoštevalo mnenje izvedenca ter lečečega psihiatra o pričakovanih učinkih zdravljenja.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in upoštevalo vsa odločilna dejstva ter pravilno uporabilo določbe 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr. Procesnih kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku ter prvim odstavkom 30. člena ZDZdr potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Po določbi 68. člena ZDZdr se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. O priglašenih pritožbenih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje ob koncu postopka.

1 Pod vplivom psihotičnega doživljanja in čustvene privzdignjenosti pritožnik ni spal, v domačem okolju je grozil s heteroagresijo v zvezi z njegovim bolezenskim doživljanjem o vojni (da smo v vojni in da je videl M., da napada Slovenijo, da je videl sinovo punco v vojaških oblačilih in da ima ona zagotovo orožje, da je ogrožen, ker ga preganja policija in lovi vojska).