Jedro

Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih, ki ureja obveznost dvojnega označevanja cen in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja eura kot zakonitega plačilnega sredstva, ne velja za sodišče, ki je državni organ, ki ne opravlja dejavnosti ponujanja blaga in storitev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1.12.2006 5/6 nepremičnin parc. št. ... in parc. št. ..., vpisanih pri vl. št. ... k.o. Ž. domaknilo kupcu G. D., K. trg ..., V. (1. točka izreka) ter določilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi tega dela navedenih nepremičnin, na njih vknjiži lastninska pravica v korist tega kupca in se iz zemljiške knjige izbrišejo prepoved obremenitve in odtujitve, zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba zastavne pravice. Sklep z dne 16.2.2007 pa je sklep o popravi obrazložitve sklepa o domiku z dne 1.12.2006 glede napačnega zneska 41.047,14 EUR, ki pravilno glasi 41.067,15 EUR.

Prvodolžnik z laičnima pritožbama izpodbija oba sklepa prvostopnega sodišča. V pritožbi zoper sklep o domiku sodišču prve stopnje očita, da v odredbi o prodaji, v kateri je tržno vrednost nepremičnin navedlo le v SIT, ni upoštevalo določb Zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih. Tako ni razvidno, da se je realna vrednost nepremičnine v eurih zmanjšala zaradi devalvacije tolarja, prav tako pa so bili slabše informirani morebitni kupci iz držav EU, kar pomeni neenake možnosti za te kupce in oviro za dosego višje kupnine na dražbi. S tem, ko je bila nepremičnina edinemu ponudniku G. D. prodana za 9,841.330,00 SIT oziroma 41.047,14 EUR je kršen tudi zakon, v skladu s katerim se nepremičnina ne sme prodati za manj kot polovico ocenjene vrednosti. Zaradi vseh teh pomanjkljivosti predlaga razveljavitev javne dražbe. Glede sklepa o popravi pa pritožnik poudarja pomanjkljivosti odredbe o prodaji in sklepa o domiku in navaja, da v njem ni prišlo do napake pri prepisu, saj se v sklepu o domiku nikjer ne pojavi novi znesek, ki bi bil lahko primerljiv. Popravljen znesek pa se tudi ne ujema s kupnino, ki znaša 41.067,14 EUR ter z dražbenimi pogoji, zaradi česar je potrebno prodajni narok razveljaviti in razpisati novega.

Nasprotna stranka ni podala odgovora na pritožbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

V konkretnem primeru sta predmet preizkusa v pritožbenem postopku sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil 5/6 delež nepremičnin parc. št. ... in parc. št. ..., vl. št. ... k.o. Ž. domaknjen G. D. in bilo odločeno o izbrisih pravic in bremen iz zemljiške knjige po 209. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter sklep o popravi pisne napake (v obrazložitvi) sklepa o domiku.

Prodaja nepremičnin je urejena v določbah 181. do 194. člena ZIZ, pri čemer sklep o domiku, ki ga smiselno izpodbija pritožba, temelji na določilih 189. člena ZIZ, v skladu s katerimi sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, o domiku nepremičnine pa izda sklep, ki ga razglasi na sodni deski in vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe.

Na drugi javni dražbi je kot ponudnik za zgoraj navedene nepremičnine sodeloval kupec, naveden v sklepu prvostopnega sodišča, ki so mu bile nepremičnine v tem delu domaknjene na podlagi dražbenih pogojev za polovico ugotovljene vrednosti nepremičnin (II. odstavek 188. člena ZIZ), ki znaša 9,841.330,00 SIT.

Tako odredba o prodaji (z dne 24.10.2006) kot tudi druga javna dražba, izvrševana dne 1.12.2006, na kateri je bil prodan delež nepremičnin, ki so predmet tega izvršilnega postopka, se nanašata na čas pred uveljavitvijo eura kot valute v Republiki Sloveniji. Dan uvedbe eura v Republiki Sloveniji je namreč 1.1.2007 in je bila torej v času oprave teh izvršilnih dejanj v Republiki Sloveniji veljavna valuta še tolar, zato je izklicna cena v odredbi o prodaji ter kupnina v zapisniku o drugem prodajnem naroku pravilno navedena (le) v SIT in tudi v pravilnem znesku 9,841.330,00 SIT, kar je natanko polovica ugotovljene vrednosti dela nepremičnin, ki so bile predmet prodaje. Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih (v nadaljevanju ZDOCTE), na katerega se sklicuje pritožba, namreč ureja obveznost dvojnega označevanja cen in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja eura kot zakonitega plačilnega sredstva (1. člen). Ker so takšna podjetja v skladu s 3. členom ZDOCTE pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost ter zavodi in druge organizacije oziroma fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve, takšna obveznost ni veljala za sodišča kot državni organ, ki ne opravlja takšne dejavnosti in je drugačno stališče prvodolžnika napačno.

Znesek izklicne cene za prodajo v odredbi o prodaji ter kupnine v zapisniku o drugi javni dražbi in v razlogih sklepa o domiku, ki je v tolarjih je pravilen, saj 9,841.330,00 SIT znaša polovico s pravnomočnim sklepom o ugotovitve vrednosti nepremičnin z dne 26.8.2004 ugotovljene vrednosti nepremičnin, ki so predmet prodaje. Tako naveden znesek v tolarjih pa je bistven, saj se je prodaja opravila v času, ko je bila veljavna valuta v Republiki Sloveniji še tolar. Prodaja nepremičnin na drugi javni dražbi za kupnino v znesku 9,841.330,00 SIT je tudi povsem v skladu z II. odstavkom 188. člena ZIZ, ki določa, da se sme na drugem prodajnem naroku nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne manj kot za polovico te vrednosti.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa o domiku res napačno preračunalo znesek kupnine, za katere je prodalo konkretne nepremičnine, tudi v eure, kar pa ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa o domiku, saj je sklep o domiku mogoče izpodbijati samo iz razlogov kršitev predpisov o dražbi, torej zaradi nepravilnosti pri njeni opravi. Sklep sodišča prve stopnje o domiku sorazmernega dela nepremičnin kupcu G. D., ki je zanje ponudil kupnino v višini 9,841.330,00 SIT, je tako povsem v skladu s 189. členom ZIZ in je pritožba v tem delu neutemeljena. Pri njegovi izdaji so bile namreč spoštovane vse zahteve za prodajo nepremičnin na drugi javni dražbi in njihov domik zgoraj navedenemu kupcu za polovico ugotovljene vrednosti ter je tudi v skladu z 209. členom ZIZ, ki ureja izbris pravic in bremen iz zemljiške knjige.

Poleg tega je prvostopno sodišče pomanjkljivost obrazložitve sklepa o domiku odpravilo z izdajo sklepa o popravi, kjer je na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ popravilo pisno oziroma računsko pomoto glede zneska kupnine, izraženega v eurih, kar je edino predmet tega sklepa o popravi in tudi pritožbenega preizkusa na podlagi pritožbe prvodolžnika zoper ta sklep o popravi. Zgoraj navedena zakonska določila dajejo podlago za to, da lahko sodišče kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Pri popravi preračuna zneska kupnine (9,841.330,00 SIT) v eure je napačen znesek 41.047,14 EUR nadomestilo z zneskom 41.067,15 EUR, pri čemer takšen znesek za 0,01 EUR zaokrožen v korist dolžnikov, katerih interes za pritožbeno izpodbijanje takšne poprave je zato vprašljiv. Pa tudi sicer je potrebno prvodolžniku pojasniti, da je preračun kupnine v eure, ko ga je opravilo sodišče le informativen, medtem ko je kupec dolžan plačati kupnino, ki je v zapisniku o drugi javni dražbi pravilno določena v tolarjih, v sedaj veljavni valuti euro in sicer po tečaju zamenjave valut, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11.7.2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (Uradni list Evropske unije št. 195 z dne 15.7.2006). To menjalno razmerje med eurom in tolarjem je 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

Zaradi vsega navedenega sta obe pritožbi prvodolžnika neutemeljeni, zato ju je sodišče druge stopnje zavrnilo in kot pravilna potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi pri uradnem preizkusu ni ugotovilo nobenih kršitev v postopku pred sodiščem prve stopnje, na katere podlagi II. odstavka 350.člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) pazi po uradni dolžnosti.

Ker prvodolžnik ni priglasil stroškov zvezi s pritožbama, izrek o njih ni potreben.