Jedro

Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica, za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten.

V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 97485/2011, z dne 7. 7. 2011, v izreku veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 219,60 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

3. Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožene stranke tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za postopek v sporu majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve v pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva v reševanje odstopi senatu.

6. V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

7. V predmetnem gospodarskem sporu tožeča stranka vtožuje plačilo naročnine oziroma storitev dostopa do poslovnega spleta … .com in modulov, katere naj bi koristila tožena stranka.

8. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet preizkusa na drugi stopnji, so naslednje: - tožeča stranka je toženi stranki dne 14. 6. 2010 posredovala ponudbo št. X za letni dostop do poslovnega spleta … .com in modulov; - tožeča stranka je toženi posredovala geslo in ji na ta način omogočila dostop do poslovnega spleta; - predmet pogodbe niso bile bonitetne informacije za tujino; - tožena stranka je dne 29. 6. 2010 tožnici posredovala elektronsko sporočilo, v katerem se je zanimala, če „obstaja podobna baza za Hrvaško“, - tožena stranka je že konec junija 2010 vedela in se zavedala, da ji naročeni paket ne omogoča v bonitetne informacije za tujino, zaradi česar je povpraševala še po teh dodatnih storitvah; - storitve je tožena stranka ves čas uporabljala.

9. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika (2), v nadaljevanju OZ). Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (51. člen OZ). Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (1. odstavek 18. člena OZ). Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (28. člen OZ).

10. Upoštevaje navedena zakonska določila, ki jih je ustrezno uporabilo že sodišče prve stopnje, je tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovitev, da je bila pogodba, s katero je tožeča stranka toženi zagotovila letni dostop do poslovnega spleta … .com in modulov veljavno sklenjena, pravilna. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2012 namreč zatrjevala, da je ponudbo št. X po elektronski pošti poslala toženi stranki ter da jo je slednja potrdila, tožena stranka pa takšnih navedb ni zanikala, temveč je celo izrecno priznala, da je geslo za dostop do podatkovne baze res prejela in da je potrdila, da je geslo aktivno ter navedla še, da odgovor na elektronsko pošto oziroma prejem gesla ne more predstavljati naročila na storitve (3). Zatrjevanemu (potrditvi oziroma sprejemu ponudbe) se je z navedbami, da v elektronski obliki niso potrdili nobenih pogojev ali pristali na odplačno uporabo spletne strani, upirala šele v drugi pripravljalni vlogi, vendar je bila s temi navedbami skladno s 4. odstavkom 452. člena ZPP že prekludirana. Zaključek sodišča prve stopnje, ki je o sprejemu ponudbe oziroma veljavni sklenitvi pogodbe - kot temelju vtoževane obveznosti - sklepalo na podlagi nezanikanih dejstev (2. odstavek 214. člena ZPP), je zato materialnopravno pravilen, pravna presoja navedenaga razmerja pa v celoti ustrezna.

11. Na podlagi v postopku na prvi stopnji ugotovljenih dejstev (ki ne morejo biti predmet presoje v postopku na drugi stopnji) pa je enak zaključek mogoč tudi z uporabo predhodno citiranega določila 1. odstavka 18. člena OZ. Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je po presoji pritožbenega sodišča zato mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten. Iz istega razloga pa navedbe v zvezi z njimi kot neutemeljene zavrača tudi pritožbeno sodišče. 12. Z navedbami, da je tožena stranka predstavnici tožeče stranke jasno povedala, da jo zanimajo samo bonitete tujih pravnih oseb, da je imela tožena stranka na posredovano kup pripomb (kar po njenem mnenju predstavlja reklamacijo, pa je tožeča stranka še naprej pošiljala račune), da je testni vpogled v podatke napačno označen kot plačljiva uporaba storitev, da tožena stranka bonitetnih informacij ni mogla preveriti, dokler se ni prijavila na spletno stran (kar pa tožeča stranka označuje kot uporabo) ter da na pripombe tožeča stranka ni reagirala, temveč je zgolj izjavila, da so te stvari še v razvoju, pa tožena stranka izpodbija v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Ker je v postopku v sporih majhne vrednosti to nedovoljen pritožbeni razlog (458. člena ZPP) in kot tak neupošteven, se sodišče druge stopnje do teh pritožničinih graj ni posebej opredeljevalo. Enako pa velja tudi za njeno mnenje, da je tožeča stranka poslala uporabniško ime in geslo, in sicer z namenom, da tožena stranka vidi, če te informacije, ki jih je tožnica obljubila, res obstajajo, medtem ko so toženkini očitki, da tudi sicer obstaja mnogo registracij preko interneta na razne spletne strani, kjer pa je - če so vsebine plačljive - to jasno označeno, ter da jo je tožnica zavajala, saj dejansko ni nikoli ponujala kakšnih drugih informacij, kot informacij o slovenskih pravnih osebah, za predmetno gospodarsko zadevo nerelevantni. Da je za domače pravne osebe tožena stranka že imela ustrezen dostop do informacij, pa je nedopustna pritožbena novota (1. odstavek 337. člena ZPP).

13. Tožeča stranka pa z obravnavano pritožbo (smiselno) uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka je zaslišanje priče D. kot dokaz sicer predlagala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2012, ker pa pri tem ni zahtevala še izvedbe naroka za glavno obravnavo (o spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov), je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je bila v predmetni zadevi podana situacija, ki jo predvideva 2. odstavek 454. člen ZPP. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot ga je podala tožena stranka predmetnega gospodarskega spora) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje je vsled navedenemu zakonsko pooblastilo iz 2. odstavka 454. člena ZPP pravilno uporabilo, zato mu ni mogoče očitati niti kršitve neposrednosti (10. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) niti kršitve pravice do sodelovanja v postopku oziroma pravice do izjavljanja (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). K temu pa pritožbeno sodišče dodaja še, da je predlog tožene stranke z zaslišanjem priče D. D. tudi nepopoln, kajti tožena stranka ni z ničemer navedla, o čem naj bi priča izpovedala, zato tudi ni obstajala dolžnost prvostopnega sodišča, da se do nepopolnega dokaznega predloga opredeli.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neupoštevne in delno za neutemeljene, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.

(3) Navedla je tudi, da prejem gesla še ne pomeni, da je tožena stranka opcijsko ponudbo potrdila, vendar pa v zvezi s tem pritožbeno sodišče pripominja, da se vtoževane storitve ne nanašajo na opcijsko ponudbo, zaradi česar so bila tovrstna zatrjevanja za predmetni postopek nerelevantna.