Jedro

Če delavec po končanem delu na poti domov povzroči prometno nesrečo, delodajalec ne odgovarja za njegovo ravnanje, saj slednje ni v zvezi z delom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek proti prvotoženi in proti drugotoženi stranki.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je škoda nastala v zvezi z delom. Prihod na delo in odhod iz dela je nujen pogoj za izvrševanje delovnih nalog. Zato je delodajalec tožnici priznal status nezgode pri delu. Dejavnosti ni mogoče razumeti le kot proizvodnjo tekstilnih izdelkov, ampak so dejavnost tudi vse spremljajoče dejavnosti in tudi prihod in odhod na delovno mesto. Delavec tožene stranke je nepravilno prehiteval tik pred križiščem. Gre za obrnjeno dokazno breme, toženka pa ni dokazala, da je delavec ravnal prav. Sodišče pa dejanskega stanja v tej smeri ni ugotavljalo. Sodišče ni ocenilo listin, s katerimi je delodajalec ugotovil delovno nezgodo, ki se je pripetila na redni poti na delo. Predlaga razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno uporabilo določbe čl. 170 Zakona o obligacijskih razmerjih. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da je prvotožena T. t. P. imela pri drugotoženi stranki zavarovano odgovornost, ki izhaja iz njene dejavnosti. Pritožnik tudi ni izpodbijal ugotovitve, da je delavec prvotožene stranke bil vpleten v prometno nesrečo že potem, ko je zaključil z delom in se je vračal domov s kolesom z motorjem.

Sodišče je pravilno ocenilo, da se prometna nesreča ni zgodila niti pri delu, niti v zvezi z delom pri prvotoženi stranki.

Tožeča stranka v pravdi niti ni trdila in obrazložila, na kakšen način naj bi bila prometna nesreča vsaj v zvezi z delom prvotožene stranke. Tožeča stranka npr. ni trdila, da je bil delavec na kakršnikoli delovni nalogi; ni trdila, da je uporabljal kolo z motorjem last prvotožene stranke itd. Sodišče je torej pravilno ocenilo, da udeležba delavca A. B. ni v nobeni zvezi z dejavnostjo prvotožene stranke.

Zatrjevan status nezgode pri delu, ki naj bi ga bila deležna tožnica, nima vpliva na odškodninsko odgovornost prvotožene stranke, saj se status delovne nezgode presoja po predpisih s področja delovnih razmerij in zdravstva in ne po odškodninskih predpisih. Za to pravdo je bilo ključno vprašanje, ali je delavec prvotožene stranke prometno nezgodo povzročil pri delu, ali v zvezi z delom. Sodišče je na to ključno vprašanje pravilno negativno odgovorilo. Glede na takšno oceno sodišča tudi ni bilo potrebno ugotavljati dejansko stanje glede poteka prometne nesreče, saj bi bilo to smiselno le, če bi prvotožena stranka odgovarjala za ravnanje svojega delavca ob prometni nesreči. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.