Jedro

Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil). Ta izjema pa je mogoča le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča, kar pa ni isto kot formalno prijavljeno prebivališče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžan izprazniti nepremičnine ID znak 0000-1/00, 0000-2/1-0 in 0000-2/2-0, vse k. o. ..., ki predstavljajo stanovanje v drugem nadstropju, garažo v pritličju ter dvorišče stanovanjske stavbe na naslovu S. 7, L., ter jih proste stvari in oseb prepustiti v izključno posest in uporabo tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici).

2.Zoper takšno odločitev je toženec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Podani sta kršitvi iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj mu tožba ni bila vročena skladno z določbami ZPP. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Navaja, da na naslovu K. 6, K., kamor je bila poslana sodna pošiljka, dejansko ne prebiva že od leta 2009, ko se je preselil na naslov S. 7 v L., na katerem je prebival s tožnico do razpada njune zveze, nato je krajši čas prebival na naslovu P. 12, od druge polovice leta 2018 pa prebiva na naslovu njegove sedanje partnerke, to je T. 4, L. Da zares prebiva na na tem naslovu, izkazuje z izjavo partnerke A. A. Po preselitvi na sedanji naslov je o tem obvestil tako zdravnike, pa tudi sodišče. V dokaz teh okoliščin prilaga kopije ovojnic zdravstvenih ustanov z naslovom njegovega sedanjega dejanskega prebivališča, na katerega so mu te pošiljale njegovo zdravstveno dokumentacijo. V drugi zadevi, in sicer pravdni zadevi II P 751/2022, pa je 6. 3. 2023 o spremembi naslova obvestil sodišče prve stopnje. V omenjeni zadevi mu je pooblaščenka tožnice pisanja vročala na spremenjeni naslov. Vse navedeno dokazuje, da mu je bila vročitev tožbe izvršena v nasprotju z določbami ZPP. Vročitev s fikcijo namreč ni možna na naslovu, na katerem toženec dejansko ne prebiva. Temu pritrjuje tudi ustaljena sodna praksa rednih sodišč in Ustavnega sodišča. Izpodbijano sodbo je zato treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Opozarja še, da sta pravdni stranki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani na informativnem sestanku 6. 9. 2023 dosegli dogovor o poskusu celovite razrešitve medsebojnih razmerij v okviru mediacijskega srečanja, katerega predmet bodo zadeve, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ter pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Med temi zadevami je tudi ta zadeva. Sodišče bi zato moralo upoštevati voljo pravdnih strank ter do zaključka mediacijskega postopka prekiniti postopek. Navkljub temu je postopek nadaljevalo. Zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti tudi iz navedenega razloga. Navaja še, da je izrek sodbe neizvršljiv, saj tožeča stranka zahteva izpraznitev nepremičnine, ki naj bi v naravi predstavljala stanovanje v drugem nadstropju stanovanjske hiše, garažo in dvorišče, vendar pa stanovanjska hiša na naslovu S. 7, L. nima drugega nadstropja.

3.Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da je toženec kot tožnik vložil tožbo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na skupnem premoženju, ki se vodi pod opr. št. I P 465/2022. Tožnica, ki je bila v omenjeni zadevi toženka, je odgovorila na tožbo in hkrati vložila nasprotno tožbo, s katero je zahtevala izpraznitev nepremičnine. Nasprotna tožba je bila tožencu vročena, in sicer njegovemu tedanjemu pooblaščencu. Toženec je v tožbi v omenjenem postopku sam navedel naslov, na katerega mu je bila vročena nasprotna tožba. Ker ni uredil svojega stalnega naslova, gre za prekršek po Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), kar ne vpliva na pravilnost vročanja v pravdnem postopku. Toženec bi moral tudi v tem postopku sodišču sporočiti drug naslov, tako kot je to storil v postopku pod opr. št. II P 751/2022. Da navedbe pritožnika, da za to pravdo ni vedel, niso resnične, izhaja tudi iz okoliščine, da se je njegov tedanji pooblaščenec na informativnem naroku o mediaciji strinjal, da se v mediacijo vključijo tudi zadeve, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, mdr. tudi obravnavana. Toženec tudi v zadevi, v kateri nastopa kot tožnik, sodišča ni obvestil o pravem naslovu. Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla še, da je neutemeljen očitek o neizvršljivosti zamudne sodbe, prav tako pritožbeni očitek o neskladnosti ravnanja prvostopenjskega sodišča glede na začetek postopka mediacije v zadevi I P 465/2022.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo po tem, ko je ugotovilo, da toženec ni odgovoril na tožbo in da so izpolnjene vse predpostavke za njeno izdajo, navedene v prvem odstavku 318. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP). Okoliščina, da tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje za specifičen način njenega disponiranja - vzpostavlja se domneva, da priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere se opira tožbeni zahtevek. Ta domneva pa je mogoča samo takrat, ko je bil tožena stranka seznanjena s trditvami tožeče stranke in ko je bila poučena o pravni posledici odgovora na tožbo. Življenjske izkušnje namreč kažejo, da se toženčeva neupravičena pasivnost ne more razumeti drugače, kot da priznava tožbene trditve. Bistven pogoj za vzpostavitev domneve, da toženec priznava dejanske trditve tožeče stranke iz tožbe, je, da je z njimi seznanjen. Ker gre za posredno toženčevo materialno dispozicijo (nikakor pa ne za sankcijo zaradi toženčeve neaktivnosti) oziroma za posredno uresničevanje pravice toženca do izjave, je predpogoj zanjo pravilnost vročitve tožbe. Namen vročitve tožbe je v zagotovitvi tožencu, da se seznani z njeno vsebino. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje doseglo naslovnika.¹ Sodna pisanja se zato vročajo naslovniku neposredno. Razlogi varstva pravice nasprotne stranke do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa lahko upravičijo tudi nadomestne vročitve in fikcije vročitve.

6.Izpodbijana zamudna sodba temelji na zaključku, da tožencu tožbe ni bilo mogoče vročiti neposredno in da mu je bila tožba vročena s fikcijo vročitve (tč. 5 obrazložitve). Tožnica pa v odgovoru na tožbo navaja, da je bila tožencu tožba vročena kot nasprotna tožba v postopku I P 465/2022. Te trditve z ničemer ne dokazuje, postopanje sodišča prve stopnje z njeno nasprotno tožbo, razvidno iz podatkov spisa, pa je tudi ne potrjuje.

7.Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica v zadevi I P 465/2022, ki se obravnava pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, v kateri sta bili vlogi pravdnih strank obrnjeni, vložila odgovor na tožnikovo tožbo in hkrati nasprotno tožbo zaradi izpraznitve nepremičnine in plačila uporabnine. Omenjeno sodišče je ob predhodnem preizkusu nasprotne tožbe ugotovilo, da ni popolna, zato je tožnico pozvalo, da navede vrednost spornega predmeta zaradi določitve stvarne pristojnosti. Tožnica je svojo tožbo dopolnila z vlogo z dne 15. 11. 2022 in kot vrednost spornega predmeta po tožbenem zahtevku za izpraznitev nepremičnine navedla znesek 10.000 EUR. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I P 456/2022 z dne 1. 12. 2022 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o (tem) tožbenem zahtevku in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. To je s sklepom IV P 99/2023 z dne 15. 2. 2023 pozvalo tožničino pooblaščenko, da predloži pooblastilo za zastopanje tožnice v tej pravdi, hkrati pa tožnico s plačilnim nalogom z istega dne pozvalo na plačilo sodne takse, ki je procesna predpostavka za odločanje o tožbi. S sklepom z dne 6. 4. 2023 pa je tožnico pozvalo še na predložitev manjkajočih izvodov nasprotne tožbe in njene dopolnitve. Po tako opravljenem predhodnem preizkusu tožbe je z odredbo z dne 8. 5. 2023 odredilo vročitev nasprotne tožbe s prilogami tožniku, s pozivom na odgovor. Povzeta procesna dejanja sodišča prve stopnje do (poskusa) vročitve tožbe tožencu izkazujejo neutemeljenost tožničinih navedb iz odgovora, da je bila tožencu nasprotna tožba že vročena v postopku I P 465/2022.

8.Iz spisovnih podatkov izhaja, da neposredna vročitev tožbe tožencu na naslovu K. 6, K. ni bila mogoča. Kot je bilo navedeno, izpodbijana sodba temelji na zaključku, da je bila tožencu tožba vročena s fikcijo vročitve. Na enak način je bila tožencu vročana izpodbijana zamudna sodba. Ker je ni bilo mogoče vročiti tožencu neposredno na naslovu K. 6, K., je vročevalec 26. 9. 2023 v hišnem predalčniku na navedenem naslovu pustil obvestilo, kje je sodno pisanje, z navedbo roka petnajstih dni, v katerem ga je treba prevzeti. Ker do prevzema sodnega pisanja ni prišlo, je 12. 10. 2023 izpodbijano zamudno sodbo pustil v hišnem predalčniku na omenjenem naslovu. Pred navedenim dnem, in sicer 4. 10. 2023 je toženec sodišču posredoval vlogo, v kateri je navedel, da je na mediaciji 3. 10. 2023 v drugi zadevi, od pooblaščenke tožnice izvedel za izdajo zamudne sodbe v obravnavani zadevi. Po vpogledu v spis, je ugotovil, da je bila tožba vročana na naslov, na katerem pa dejansko ne živi. V omenjeni vlogi je še navedel, da živi na naslovu T. 4, L. Vlogi je priložil kopijo sporočila sodišču v zadevi II P 751/2022, z dne 6. 3. 2023, o spremembi naslova T. 4, L. in kopijo vloge tožnice v omenjeni pravdi z dne 1. 6. 2023, v kateri je navedla toženčev novi naslov.

9.Kot bistveno v tem pritožbenem postopku se tako izpostavlja vprašanje, ali je vročitev tožbe tožencu (s fikcijo vročitve) mogoče šteti za pravilno. Za fikcijo vročitve gre, ko se tistega, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, niti pisanja ni mogoče izročiti kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti, in se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, v hišnem predalčniku pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Zaradi obvestila, puščenega v nabiralniku, obstoji realno pričakovanje, da je naslovnik izvedel za sodno pisanje, ki mu je namenjeno in je imel tudi realno možnost, da to pisanje na pošti dvigne in se z njim seznani. Fikcija vročitve je v tem, da se vročitev šteje za opravljeno, če pisanje ni dvignjeno v roku. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se namreč šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Izjemna dopustitev fikcije vročitve tako temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil).

10.Ta izjema pa je mogoča le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča, kar pa ni isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Če se vzpostavi fikcija vročitve na formalno prijavljenem prebivališču, čeprav naslovnik tam dejansko ne biva, ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanil in dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku. Zato je enotno stališče sodne prakse, da je treba naslovniku omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu s 141. členom in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker na naslovu, kjer je bila vročitev opravljena, ne prebiva.² V zvezi s tem je neutemeljena navedba tožnice iz odgovora na pritožbo, da mora sodišče upoštevati, da toženec krši določbe Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), ker ni spremenil naslova svojega stalnega prebivališča. Sodna praksa se je že izrekla, da navedena okoliščina nima odločilne teže, saj ne bi bilo prav, da se stranki odvzame pravica do izjave zgolj zato, ker je opustila svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave bivališča. Toženi stranki mora biti dana možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala pošiljka, v tistem času ni stanovala.³

11.Po mnenju pritožbenega sodišča listinski dokazi, in sicer sporočilo toženca sodišču v zadevi II P 751/2022 o spremembi naslova, tožničino upoštevanje navedenega sporočila v pripravljalni vlogi z dne 1. 6. 2023 v omenjeni zadevi, pritožbi priložena izjava A. A., pri kateri živi toženec na naslovu T. 4, kopije kuvert izvajalcev medicinskih storitev, ki so bile naslovljene na toženca in poslane na naslov T. 4, L. ter obvestilo pacientu UKC X. z dne 23. 4. 2022, na katerem je naveden toženčev naslov T. 4, L., dokazujejo, da naslov, na katerega je bila vročana tožba, ni naslov toženčevega dejanskega prebivališča. Če mu tožba (še) ni bila vročena, tudi ni mogel sporočiti novega naslova, zato mu tožnica v odgovoru na pritožbo neutemeljeno očita opustitev tega procesnega dejanja. Neutemeljena je tudi tožničina trditev, da okoliščina, da se je toženčev tedanji pooblaščenec na informativnem naroku o mediaciji, ki se je vršil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani 6. 9. 2023, strinjal, da se v mediacijo vključijo tudi zadeve, ki se med strankama vodijo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, mdr. tudi obravnavana. Omenjeni narok je bil namreč izveden po izdaji izpodbijane zamudne sodbe.

12.Glede na navedeno je toženec dokazal, da na naslovu, na katerem je sodišče štelo, da mu je bila tožba vročena s fikcijo, v času vročanja dejansko ni stanoval oziroma ni imel dejanskega prebivališča, zato mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. S tem pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ni bil izpolnjen. Že neobstoj enega od zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožencu zaradi nepravilnega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na takšno odločitev se do ostalih uveljavljanih pritožbenih razlogov ni vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču je nujna, ker pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sámo ne more odpraviti ugotovljene kršitve postopka in dopolniti postopka, hkrati pa zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (primerjaj prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP). Po ugotovitvi, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo, je prvostopenjsko sodišče tisto, ki (prvo) odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja ter ob upoštevanju načela kontradiktornosti.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1 Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016. 2 Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016 in II Ips 88/2019. 3 Odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 793/2008 in II Ips 88/2019.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 142, 142/3, 142/4, 165, 165/3, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 354/1, 354/2, 360, 360/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.