Jedro

Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj predstavlja parcela X pripadajoče zemljišče k vsem trem objektom (stavbam), in se v zvezi s tem upravičeno sklicevalo na določbo 7. člena ZVEtL. Zakaj zemljišče v solasti ne more predstavljati pripadajočega zemljišča (k več stavbam), ni razvidno, niti pritožnik ne pojasni. Poleg tega sodišča določb ZVEtL ne upoštevajo le takrat, ko vzpostavljajo etažno lastnino, kot poskuša to (neprepričljivo) prikazati pritožnik. Določba 7. člena ZVEtL vsebuje opredelitev pripadajočega zemljišča, ki je splošno veljavna („uporabljiva“), kar pomeni, da v poštev pride tudi v konkretnem primeru.

Predmetna parcela predstavlja zaradi vseh svojih lastnosti pripadajoče zemljišče (k vsem trem objektom), ki ga ni možno odtujiti ločeno od glavne stvari (prenos lastništva na njej je možen le skupaj s prenosom glavne stvari).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 24.6.2014 zavrnilo predlog za delitev nepremičnine parc. št. ... k. o. X (ID znak ...).(1)

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine. Ta namreč ureja drugo področje (to je vzpostavitev etažne lastnine) in ne postopka delitve solastnega premoženja. V konkretnem primeru ne gre za stavbo, ki bi bila v etažni lastnini, pač pa za solastnino določene parcele velikosti 21 m2. Sodišče je tako uporabilo predpis, ki za rešitev predmetne zadeve nima nobene veljave. Prav tako se neutemeljeno opredeljuje do neveljavnega predpisa, to je Zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor. Moralo bi uporabiti določbo Stvarnopravnega zakonika, ki način delitve solastnine nepremičnine ureja v 70. členu. Če bi upoštevalo kriterije, ki jih ureja omenjeni člen, je edina možna odločitev, da se celotna nepremičnina dodeli v izključno last predlagatelju. Slednji ima namreč na tem zemljišču dostop v dnevno sobo in v podstrešne prostore po stopnicah, ki so izključno v njegovi lasti. Dosedanjo rabo pa je tudi dokazal. Čeprav sodišče v obrazložitvi navaja, da se v celoti sklicuje na izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke B., pa pri tem spregleda, da je slednji v dopolnitvi z dne 9.11.2013 navedel, da je dostop preko parcele, ki je sporna, za nasprotni udeleženki s kmečko mehanizacijo nemogoč, razen z majhnimi traktorji ali vozički. Ta del izvedeniškega mnenja potrjuje predlagateljevo stališče, da je njegova potreba bistveno večja. Trditev, da nasprotni udeleženki prostor na podstrehi uporabljata za sušenje koruze, je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem in fotografijami na strani 5 (kjer koruza visi na višini najmanj petih metrov). Do tega dela dostopa ni, razen po posebnih lestvah. Dostop v del nasprotne udeleženke je drugje, torej na sliki na strani 4, tam kjer je traktor. V zvezi z ugotovitvijo sodišča, da imajo vse tri stranke v uporabi vodni jašek z uro, predlagatelj pojasnjuje, da gre za mešanje lastninske pravice in pravice uporabe. Sam nasprotnima udeleženkama nikoli ni osporaval odčitavanje vodnega števca ali dostopa do jaška zaradi eventuelnih okvar. Poudarja, da sporno zemljišče gravitira k njemu, vsi komunalni vodi pa so dostopni uporabnikom. Stanje v zemljiški knjigi, ki daje solastninsko pravico trem strankam, je nevzdržno. Izvedenca sta pojasnila, da so dostopi iz južne stvari ne samo možni, ampak tudi odlični. Zaključek sodišča, da naj bi nasprotna udeleženka nujno potrebovala sporno zemljišče za normalno uporabo objekta ali objektov, ne drži. Takšen zaključek je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem izvedenca B. Nepravilen in v nasprotju s podatki spisa, predvsem pa z izvedeniškimi mnenji, fotografijami in podatki ogleda je tudi zaključek sodišča, da je nepomembna okoliščina, da imata nasprotni udeleženki dostop z druge strani. Glede na vse podatke je jasno, da je solastno zemljišče pripadajoče nepremičnini predlagatelja, ki brez njega svoje nepremičnine ne more ustrezno uporabljati. Nasprotni udeleženki pa imata stavbo obrnjeno drugam, dostop v gospodarsko poslopje z druge strani, kar tudi redno uporabljata.

3. Nasprotni udeleženki sta v odgovoru predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj predstavlja parcela št. ... k. o. X pripadajoče zemljišče k vsem trem objektom (stavbam), in se v zvezi s tem upravičeno sklicevalo na določbo 7. člena ZVEtL.(2) Zakaj zemljišče v solasti ne more predstavljati pripadajočega zemljišča (k več stavbam), ni razvidno niti pritožnik ne pojasni. Poleg tega sodišča določb ZVEtL ne upoštevajo le takrat, ko vzpostavljajo etažno lastnino,(3) kot poskuša to (neprepričljivo) prikazati pritožnik. Določba 7. člena ZVEtL vsebuje opredelitev pripadajočega zemljišča, ki je splošno veljavna („uporabljiva“), kar pomeni, da v poštev pride tudi v konkretnem primeru. Brezpredmeten, pa tudi sicer napačen, je nadalje očitek, da se sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi (neutemeljeno) sklicuje na (neveljavni) Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984. Sodišče prve stopnje na 4. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj omenja (in nič drugega), da se na ta zakon v zvezi z različnimi poimenovanji (definicijami) pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča v svojem mnenju z dne 16.3.2014 sklicuje v postopku angažirani sodni izvedenec geodetske stroke mag. J. D. Pritožbenim očitkom o uporabi neustreznih predpisov tako ni moč slediti.

6. Pritožnik povsem neprepričljivo vztraja, da bi mu moralo sodišče dodeliti predmetno parcelo. Pri tem spregleda bistvo obrazložitve sodišča prve stopnje, in sicer da delitev kot taka (spričo obstoja ovire pravne narave) ni možna (glej predvsem drugi odstavek na zadnji - to je 8. strani - obrazložitve izpodbijanega sklepa).(4) Z ozirom na to ni moč slediti niti poudarjanju, zakaj vse potrebuje predmetno zemljišče (in da je njegove potreba po predmetni parceli večja od potrebe obeh nasprotnih udeleženk). Sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da predstavlja predmetna parcela pripadajoče zemljišče k vsem trem objektom,(5) pravilno pojasni, da je iz tega razloga prenos lastništva na njej možen le skupaj s prenosom glavne stvari. Teh (pravilnih) zaključkov oziroma razlage pritožba (argumentirano) niti ne izpodbija. Bistvo obrazložitve spregleda tudi pritožbeno oporekanje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženki prostor na podstrehi uporabljata za sušenje koruze. Ta okoliščina v predmetni zadevi namreč še zdaleč ni ključna.(6) Prav tako sodišče prve stopnje (kot ne zgolj neutemeljeno ampak tudi sicer neprimerno očita pritožba) ne meša lastninske pravice in pravice uporabe. Ali predlagatelj nasprotnima udeleženkama dopušča uporabo oziroma odčitavanje vodnega števca (dostop do jaška), je nebistveno. Ključni razlogi za odločitev, ki se jih pritožnik argumentirano ne dotakne, so v tem, da predstavlja zaradi vseh svojih lastnosti predmetna parcela pripadajoče zemljišče (k vsem trem objektom), ki ga ni možno odtujiti ločeno od glavne stvari. Zato je brezpredmetno tudi pritožbeno sklicevanje na to, kakšen dostop naj bi nasprotni udeleženki imeli z južne strani.(7)

7. Izvedenec A. B. je na 11. strani svojega mnenju z dne 26.6.2013 (l. št. 68) jasno navedel, da so na predmetni parceli skupne komunalne naprave, ki so potrebne za normalno rabo objektov tako predlagatelja kot nasprotnih udeleženk, in da je (za potrebe vzdrževanja vsak svojega objekta oziroma delov stavb) potreben dostop za vse solastnike. Pritožbeni očitek, češ da so zaključki sodišča prve stopnje v nasprotju z mnenjem omenjenega izvedenca, zato ne drži. 8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP(8) v zvezi s 37. členom ZNP(9)). Zaradi neuspeha s pritožbo predlagatelj sam trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tudi nasprotni udeleženki sami krijeta svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o predlagateljevi pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Ki je v naravi dvorišče v izmeri 21,00 m2, sicer pa v solastnini predlagatelja K. z deležem do 1/3 in nasprotnih udeleženk M. in A., vsake z deležem do 1/3. (2) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008, s kasnejšimi spremembami.

(3) V zvezi gre zgolj pripomniti, da tudi vzpostavitev etažne lastnine predstavlja poseben način delitve stvari.

(4) Kar seveda ni v nobenem nasprotju s 70. členom SPZ (Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami). Ta pride v poštev, če je delitev kot taka možna (dopustna), kar pa za obravnavani primer ne velja.

(5) In le k predlagateljevemu.

(6) Poleg tega to ugotovitev (ki je povezana z drugo ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da do nadstropnega dela vodijo le ene stopnice, do katerih se dostopa iz predmetnega dvorišča) potrjujejo tako fotografije (na katere se ob tem sodišče prve stopnje sklicuje) kot tudi izpovedba nasprotne udeleženke A. (7) Neprepričljiv je očitek zaključku sodišču prve stopnje, češ da je okoliščina, da imata nasprotni udeleženki dostop z druge strani, nepomemben. Sodišče je zgolj (glej drugi odstavek na 6. strani) pravilno poudarilo, da ta okoliščina (glede na razloge, ki jih navede v nadaljevanju) v obravnavani zadevi ne igra ključne vloge.

(8) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(9) Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.