Jedro

Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Zato bi tožena stranka pri presoji verjetnega izgleda za uspeh morala ugotoviti, kakšen tožbeni zahtevek želi tožnik sploh uveljavljati.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1633/2013 z dne 27. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V svoji obrazložitvi navaja, da iz tožnikove prošnje oziroma dopolnitve prošnje izhaja, da tožnik prosi za dodelitev BPP za pomoč v postopku zaradi motenja posesti zoper A.A. Sklicuje se na določbe 11. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da tožnik prosi za pomoč v postopku zaradi motenja posesti zoper A.A. v zvezi z izvedeno plinsko napeljavo oziroma dimnikom na skupnem hodniku. Sklicuje se na določbo 32. člena Stvarnopravnega zakonika, po kateri je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca (subjektivni rok), najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (objektivni rok). Glede na to, da tožnik ve za motenje kot tudi za storilca, je v konkretnem primeru treba upoštevati subjektivni rok, t.j. 30 dni od dneva, ko je motenje nastalo. Tožnik je k dopolnitvi prošnje za BPP dne 9. 9. 2013 priložil obvestilo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za energetiko in prostor, stanovanjski inšpekcije z dne 24. 7. 2013, iz katerega izhaja, da sami za uvedbo postopka po uradni dolžnosti niso pristojni, da pa tožnik lahko zahteva prenehanje motenja posesti pred pristojnim sodiščem. Glede na to, da je motenje s strani A.A. očitno nastalo že pred 24. 7. 2013 (t.j. preden je prosilec prejel predmetno obvestilo stanovanjske inšpekcije), prošnjo za dodelitev BPP pa je vložil 4. 9. 2013, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe že potekel, to pa pomeni, da bi bil njegov zahtevek zavrnjen. Kljub temu, da gre v konkretni zadevi verjetno za nadaljevano motilno ravnanje (saj organ predvideva, da se dimnik še vedno nahaja na skupnem hodniku), teče rok za vložitev tožbe odkar je prosilec zvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. Ker pa je to zagotovo pred 24. 7. 2013, je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti že potekel. Glede na navedeno je tožnikova prošnja za dodelitev BPP nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, zato nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je bilo treba zavrniti.

Tožnik v „pritožbi na odločbo“, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo, navaja, da ne razume, zakaj se v njegovem primeru upošteva subjektivni rok, t.j. 30 dni, ko je motenje nastalo. Ko se je vse to v hiši dogajalo, se je najprej obrnil na pristojne inštitucije v Mariboru, nato pa še v Ljubljani in sodišče naj bi bilo zadnja inštitucija za reševanje spora. Ker pa je vsepovsod treba čakati na odgovor, ne razume, kako bi lahko v 30-dneh lahko že vložil tožbo. V odgovoru Ministrstva za infrastrukturo in prostor piše, da je spor vedno možno reševati na sodišču in nikjer ni naveden skrajni rok za oddajo vloge. Če ne bi bil socialno ogrožen, se ne bi obrnil po pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, je v obravnavani zadevi tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sosedo. Tožena stranka ga je po prejemu prošnje pozvala na dopolnitev prošnje. Tožnik je prošnjo dopolnil (le) s predložitvijo obvestila stanovanjske inšpekcije. Na podlagi tega obvestila je tožena stranka v zadevi, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ocenila, da tožnik prosi za dodelitev BPP za pomoč za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Ker je ugotovila, da je rok za vložitev take tožbe potekel, je tožnikovo prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP kot nerazumno zavrnila.

Po presoji sodišča odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožena stranka je namreč v izpodbijani odločbi izhajala zgolj iz ocene, da tožnik prosi za dodelitev BPP za pomoč za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Na podlagi takšne ocene je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik pa v svoji prošnji ni navedel, da prosi za dodelitev BPP (ravno) za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Tega tudi ni navedel v dopolnitvi prošnje, h kateri je sicer res predložil predmetno obvestilo. Zato bi tožena stranka glede na takšno vlogo tožnika morala ugotavljati za vložitev katere vrste tožbe zoper sosedo tožnik prosi za dodelitev BPP. To pa pomeni, da presoja okoliščin, pomembnih za odločitev v zadevi, ni bila celovito opravljena. Navedena procesna kršitev je imela za posledico, da je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo.

Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, da nakazane pomanjkljivosti odpravi.