Jedro

Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.

Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil postopek prekinjen od 17. 6. 2010 dalje (I. točka izreka), zaradi prenehanja tožene stranke zavrglo tožbo (II. točka izreka) in sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da določba šestega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009 in 59/2009, v nadaljevanju ZFPPIPP), po kateri družbeniki upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti, ki jih je do upnikov imela izbrisana družba, ne daje podlage za sklepanje niti o univerzalnem niti o singularnem pravnem nasledstvu družbenikov. Dodalo je, da sklicevanje na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju ni na mestu, ker se v pravdnem postopku ne uporabljajo, ni pa tudi bojazni, da bi zahtevek zoper odgovorne osebe zastaral zaradi določbe desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki predstavlja lex specialis glede na siceršnje zakonske določbe o zastaralnih rokih.

3. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju državno tožilstvo) vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva), v kateri uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

4. V skladu s tretjim odstavkom 385. člena ZPP lahko vloži državno tožilstvo zahtevo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, če je torej od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Državno tožilstvo predlaga, da Vrhovno sodišče odgovori na procesno vprašanje nadaljevanja pravdnega postopka, v katerem je bila pravna oseba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Pomembnost vprašanja utemeljuje z dosedanjo drugačno sodno prakso Vrhovnega sodišča in z neenotno prakso višjih sodišč. Omenja sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) in Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), ter sklep VSL Cpg 175/2010 z dne 12. 5. 2010 in sodbo VSK Cp 967/2007 z dne 27. 11. 2007. 5. Za odločitev o zahtevi je odločilno vprašanje, ali je na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP mogoče nadaljevati pravdni postopek z aktivnimi družbeniki pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPIPP. Državno tožilstvo pravilno trdi, da je glede tega vprašanja sodna praksa višjih sodišč različna. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti (tretji odstavek 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP).

Relevantno procesno dejansko stanje

6. Tožba je bila vložena zoper J. d. o. o., ki je bila tekom gospodarskega spora izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2010/17311 z dne 17. 5. 2010. Vpis izbrisa v sodni register je bil objavljen 17. 6. 2010. S tem dnem je tožena stranka prenehala.

7. Tožeča stranka je v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe predlagala, da se postopek nadaljuje proti edini družbenici izbrisane družbe.

Relevantne določbe ZFPPIPP in ZPP

8. V času izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, 17. 6. 2010, je pravne posledice izbrisa urejal ZFPPIPP. V prvem stavku šestega odstavka 442. člena je določal: „Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.“

9. Prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP je določal: „Če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe).“

10. Prvi odstavek 208. člena ZPP določa: „Postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.“ Razlogi Državnega tožilstva

11. Državno tožilstvo se po opisu pravne ureditve sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, v kateri je sprejelo stališče, da družbeniki, ki neomejeno solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe (šesti odstavek 580. člena ZGD ter četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod), štejejo za univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe. Temu je sledila sodba Vrhovnega sodišča III Ips 72/2000 z dne 24. 8. 2000, Vrhovno sodišče pa je v pravnem mnenju z dne 30. 6. 2003 zavzelo predvsem stališče, da so „(vsaj aktivni) družbeniki (univerzalni) pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe“, ter „da ni nobenega dvoma, ne v teoriji in ne v praksi, da pravnomočnost sodne odločbe učinkuje tudi na univerzalne pravne naslednike pravdnih strank, zato o isti obveznosti ne more biti nove pravde med upnikom in družbenikom izbrisane gospodarske družbe.“

12. Državno tožilstvo se sklicuje še na sklep Vrhovnega sodišča III Ips 75/2007 z dne 13. 10. 2008, v katerem je zapisano, „da bi sodišče prve stopnje moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod ter drugega odstavka 394. člena ZGD ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.“ Zahteva zaključuje, da ZFPPIPP z opredelitvijo aktivnih družbenikov sledi omenjeni ustavni odločbi o univerzalnem pravnem nasledstvu in bi sodišče moralo uporabiti določbo prvega odstavka 208. člena ZPP ter pozvati edino družbenico, da prevzame pravdni postopek in ga nadaljevati.

Razlogi za ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti

13. Za odločitev v zadevi je bistvena presoja narave pravnega nasledstva aktivnih družbenikov v primeru izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ter nadalje posledice takšnega nasledstva na procesnopravni položaj družbenikov v postopkih, v katerih je upnik izbrisane družbe vtoževal terjatev proti (tekom postopka izbrisani) družbi in ki so bili zaradi prenehanja stranke (izbrisa pravne osebe) skladno z določbo 205. člena ZPP prekinjeni. Vprašanje, ki terja odgovor, pa je nadalje, ali morebitno materialnopravno nasledstvo aktivnih družbenikov vodi do procesnopravnega nasledstva v postopku, v katerem je kot stranka sodelovala izbrisana družba (prvi odstavek 208. člena ZPP).

14. Skladno z ureditvijo po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP so aktivni družbeniki upnikom izbrisane družbe solidarno odgovorni za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe. Drugače kot je veljalo po ureditvi pred sprejemom ZFPPIPP(1), družbeniki po izbrisu družbe niso upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem(2). Takšna ureditev utemeljuje zaključek, da aktivni družbeniki izbrisane družbe niso njeni univerzalni pravni nasledniki. Za slednje je namreč značilno, da v celoti vstopijo v vse pravne položaje svojega (univerzalnega) pravnega prednika. To pomeni, da nanje preidejo vse pravice, imetnik (nosilec) katerih je bil pravni prednik ob nastanku položaja, ki povzroči univerzalno pravno nasledstvo. Prav tako pa nanje preidejo tudi vse obveznosti, subjekt (nosilec) katerih je bil pravni prednik. Z univerzalnim pravnim nasledstvom tako preidejo vse pravice iz materialnega in procesnopravnega razmerja na naslednike po samem zakonu(3).

15. Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe. Z ureditvijo po ZFPPIPP pride tako ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije do spremembe dolžnika le v primeru neplačanih obveznosti družbe do upnika, torej v omejenem obsegu, kar je značilnost singularnega pravnega nasledstva.

16. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je v zvezi z nadaljevanjem prekinjenega postopka s singularnim naslednikom izbrisane družbe enotna. Zavzela je stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe (sklepi Vrhovnega sodišča RS III Ips 72/2000 z dne 24. 8. 2000, III Ips 25/2001 z dne 12. 4. 2001, III Ips 102/2001 z dne 18. 10. 2001, III Ips 96/2005 z dne 23. 1. 2007, III Ips 173/2007 z dne 30. 9. 2008; prim. še Pravno mnenje, občna seja VSS, 16. 6. 1999; Pravna mnenja 1/99, str. 35). Četudi je navedena sodna praksa stališče utemeljevala na ureditvi po določbah ZGD oziroma na dejstvu prehoda terjatve zaradi prenehanja družbe v stečajnem ali likvidacijskem postopku, je slednje uporabljivo tudi v zadevnem primeru.

17. Skladno z navedenim je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe in se zato postopek z njimi ne more nadaljevati. Ker je pritožbeno sodišče napačno uporabilo določbo prvega odstavka 208. člena ZPP in petega odstavka 81. člena ZPP, je izpodbijani sklep je obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj ustavno odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, zlasti 61. točko obrazložitve.

Op. št. (2): Glej prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP.

Op. št. (3): Tako tudi Nina Plavšak v Obligacijsko pravo splošni del, GV založba, Ljubljana 2009, str. 455; Jože Juhart v Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 186.