Jedro

Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe.

2.Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb postopka pravočasno pritožil upnik. Meni, da je izpodbijana odločitev zmotna. Nad njim se je s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St 144/2011 začel stečajni postopek. Začetek stečajnega postopka ima za posledico prekinitev postopka izvršbe. Le ta se v skladu s 208. členom ZPP nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame oziroma ko ga sodišče pozove, da to stori. V konkretnem primeru sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka, kar bi moralo storiti, niti ni izdalo poziva, s katerim bi stečajnega upravitelja pozvalo na prevzem postopka. Postopek je bil torej prekinjen od 24. 1. 2011 do 6. 5. 2011, to je do vložitve upnikovega predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. S tem dejanjem je stečajni upravitelj preko novega pooblaščenca prevzel postopek. Stečajni upravitelj lahko prevzame postopek tudi, če ga sodišče k temu ne pozove. Upnik lahko predlaga nadaljevanje do konca postopka, to je do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi. Sklep o ustavitvi ni mogel postati pravnomočen, saj je bil izdan v času, ko je bil postopek prekinjen. Po drugem odstavku 207. člena ZPP sodišče v času prekinitve ne sme opravljati nobenih pravnih dejanj. Prekinitev postopka je namenjena temu, da ima stečajni upravitelj na voljo neko razumno obdobje, v katerem se lahko seznani z zadevami in se odloči, katere postopke je smiselno nadaljevati in kako. Pravilno postopanje sodišča bi bilo, da bi se najprej izdalo sklep o prekinitvi, nato pa sklep, s katerim bi se pozvalo upravitelja na prevzem. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je bil dolžnik dne 2. 12. 2011 na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2011/38311 z dne 10. 10. 2011 izbrisan iz sodnega registra. Po 3. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se v primerih, ko stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, postopek prekine. Prekinitev nastopi na podlagi samega zakona in dokler traja, sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izjema od tega pravila velja le v primeru, če je prekinitev nastala po tem, ko so bila opravljena že vsa procesna dejanja v postopku, razen izdaje odločbe. V konkretnem primeru se je postopek prekinil z dnem 2. 12. 2011. Do prekinitve postopka je torej v tem primeru prišlo šele na pritožbeni stopnji, po opravi vseh procesnih dejanj. Ker je tudi izdaja odločbe pritožbenega sodišča procesno dejanje, ki pripada izključno sodišču, in ker procesna upravičenja strank tudi v tem primeru niso v ničemer ogrožena, je sodišče druge stopnje kljub prekinitvi postopka odločalo o vloženi pritožbi (glej tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998).

6.Po 205. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se izvršilni postopek prekine tudi, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Pri tem je treba razlikovati med položajem, ko je podjetje v stečaju dolžnik, in položajem, ko je upnik, kot je to tudi v konkretnem primeru. Prekinitev postopka nastopi na podlagi samega zakona, sklep o prekinitvi, ki ga izda sodišče, je le deklaratorne narave. Če je podjetje upnik, se izvršilni postopek nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori (npr. z vročitvijo sklepa o nadaljevanju). Za začetek stečajnega postopka je značilno, da povzroči diskontinuiteto upravljanja in vodenja podjetja. Stečajni upravitelj, ki se postavi s sklepom o začetku stečajnega postopka, prevzame namreč pravice in pooblastila dotedanjih poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov. Zato potrebuje določen čas, da se seznani z vsemi pravnimi razmerji, vključno s sodnimi postopki. Temu je namenjen institut prekinitve postopka. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja. Le ti začnejo ponovno teči, ko se postopek nadaljuje. Nadaljevanje postopka sproži izjava o prevzemu, sklep o nadaljevanju je tako v tem primeru le deklaratorne narave. V drugih primerih pa ima sklep o nadaljevanju konstitutivni učinek.

7.Po presoji sodišča druge stopnje pritožba tako utemeljeno opozarja, da je bil obravnavni izvršilni postopek prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom dne 24. 1. 2011 do dne 9. 5. 2011, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka (za nadaljevanje postopka tako ni mogoče šteti vročitve sklepa o ustavitvi postopka na računu pri organizaciji za plačilni promet), ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku. Izvršilni postopek se namreč konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Predmetni izvršilni postopek zaradi prekinitve ni bil pravnomočno ustavljen (sklep o ustavitvi zaradi prenehanja teka pritožbenih rokov ni mogel postati pravnomočne) in tako zaradi pravočasne upnikove vložitve predloga za predložitev seznama premoženja dolžnika, kot posebnega izvršilnega sredstva, še vedno teče. Glede na navedeno je pritožba upnika utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da odloči o upnikovem predlogu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.