Jedro

Ne iz obrazložitve ne iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi upravni organ pozval tožnico na predložitev dokazov v zvezi s stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, niti v zvezi z doplačili za zdravila, ampak se je oprl na dokaze, ki jih je predložila v drugi zadevi. Tako ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo organa iz drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranko pozvati, da za svoje navedbe predlaga oz. predloži dokaze, če tega stranka sama ne stori.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3348/2011 z dne 8. 12. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju izjemna BPP) v obsegu oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da tožnica presega finančni cenzus za dodelitev BPP, to je dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 22. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki se v zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Njen povprečni mesečni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje, to je od avgusta do oktobra 2011, namreč znaša 632,62 EUR. Poleg tega organ ugotavlja, da ne izpolnjuje niti pogojev za dodelitev izjemne BPP iz zdravstvenih razlogov. Sklicuje se na tožničin dopis, poslan v zvezi z zadevo Bpp 1856/2011, v katerem je navedla, da je predložila račune za zdravila. Na tej podlagi organ ugotavlja, da se računi nanašajo na Aloe vera plus, Garlic allium complex in Omega 3 salmon, ki niso zdravila, ampak gre za vitamine oz. vitaminske dodatke in prehrambena dopolnila. Ta prosilki najbrž omogočajo boljše počutje, niso pa neposredno potrebni zaradi njene bolezni, zato jih ni mogoče šteti kot opravičenih stroškov. Poleg tega tožnica trdi, da mesečno doplačuje 2 EUR za zdravila Prexanil (uravnavanje povečanja krvnega tlaka), za kar pa računov ni predložila. Tožnica pa ni upravičena do izjemne BPP niti zaradi plačila sodnih taks, odplačevanja svojih posojil in posojil po dednem sklepu. Za tovrstne stroške namreč ni pravne podlage v 22. členu ZBPP.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se stroka, ki zdravi rakave bolnike, ne bi strinjala s stališčem, da gre v obravnavanem primeru le za prehranska dopolnila in vitaminske dodatke, ki da niso nujni. Poleg tega ji je s smrtjo moža kot posledico nenadne obolelosti za rakom, ko je torej šlo za višjo silo, nastala izredna finančna obveznost, pri čemer se sklicuje na dedni sklep D 377/2008. Zaradi takih obveznosti ne more dosledno plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato v tem času ostane brez zdravil, ki so nujna za zdravljenje vseh njenih obolenj (dokaz: opomin Vzajemne). Zaradi navedenih dejstev, na katere nima vpliva, ne more založiti predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja, ki je edini izhod iz stanja, v katerem se nahaja. Ker meni, da izpolnjuje pogoje iz 22. člena ZBPP, saj se je po spletu okoliščin znašla v položaju materialne ogroženosti, predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP, po katerem se ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju BPP lahko dodeli tudi, če je prošnja za odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z njegovim zdravstvenim stanjem, z izrednimi finančnimi obveznostmi ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oz. ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je prošnja za izjemno odobritev BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Po četrtem odstavku pa je zahteva utemeljena, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oz. z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (potres, poplave itd.).

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, se je organ pri presoji tega pogoja oprl na račune, ki jih je tožnica vložila v zadevi Bpp 1856/2011 in zavzel stališče, da ti računi ne izkazujejo opravičenih stroškov, ki prosilki nastajajo zaradi njene bolezni.

Tako ravnanje organa je nepravilno. V skladu z drugim odstavkom 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti; če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.

Ne iz obrazložitve ne iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi upravni organ pozval tožnico na predložitev dokazov v zvezi s stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, niti v zvezi z doplačili za zdravila Prexanil, ampak se je oprl na dokaze, ki jih je predložila v drugi zadevi. S takim ravnanjem je kršil navedeno določbo ZUP, kar bi lahko vplivalo na odločitve v zadevi (3. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

Poleg tega iz obrazložitve ni razvidno, v zvezi s katero boleznijo je organ za BPP presojal opravičenost stroškov za zdravila, saj govori le o „njeni bolezni“, kljub temu da je v devetem odstavku obrazložitve navedel, da je vpogledal tudi v izvid Onkološkega inštituta z dne 1. 9. 2011. Kot ugotavlja sodišče po vpogledu v upravne spise, gre za obvestilo o tožničinem stanju po opravljenem kirurškem posegu (totalni tiroidektomiji). Prav tako ni razvidno, katere so tiste navezne okoliščine z zadevo BPP 1856/2011, na podlagi katerih je organ tam predložene račune uporabil tudi pri odločanju v obravnavani zadevi. Na povsem splošni ravni sodišče še dodaja, da po njegovem mnenju organ za BPP nima zadostnega strokovnega znanja za presojo, ali so izdelki, za katere prosilec prilaga račune, povezani z njegovim zdravljenjem oz. potrebni zaradi njegove bolezni, razen ko gre očitno za stroške, ki s tem ne morejo imeti nikakršne povezave. V nasprotnem primeru mora upravni organ prosilca pozvati, da o tem predloži vsaj mnenje svojega zdravnika.

Iz upravnih spisov je tudi razvidno, da je tožnica v zadevi najprej vložila lastnoročno napisano vlogo, nato pa še izpolnjen obrazec prošnje za dodelitev BPP z dne 30. 11. 2011. V slednjem je navedla, da prosi za BPP po 22. členu ZBPP tudi zaradi „finančnih obveznosti, na katere ni imela vpliva – smrt“. V povezavi z razlogi, ki jih je navedla v vlogi, in na katere opozarja tudi v tožbi, sodišče ugotavlja, da gre očitno za finančne obveznosti, ki jih je nasledila po pokojnem možu in na katere ni mogla vplivati, zaradi česar trdi, da je materialno ogrožena.

Ker v obrazložitvi niso navedeni razlogi, zakaj obveznosti, ki so na tožnico prešle zaradi smrti in posledično dedovanja po pokojnem možu, niso izredne finančne obveznosti, preizkus izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoč (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (3. odstavek istega člena).