Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da je bil otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo s sodno odločbo le enemu od staršev, v danem primeru materi in ne očetu (tožencu), v ničemer ne more spremeniti pogodbene obveznosti v z dne 20. 8. 2010 sklenjeni Pogodbi o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki sta jo starša podpisala in se z njo zavezala k plačilu oskrbnine.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 837/2015 z dne 8. 1. 2015 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.437,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov citiranih v točki I. izreka, ki tečejo od 7. 1. 2015 ter izvršilne stroške v znesku 106,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2015 do plačila, vse v 15. dneh (točka I. izreka), v presežku glede teka zamudnih obresti od zneskov specificiranih v točki II. izreka pa citirani sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 273,93 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).
2. Zoper ugodilni del sodbe vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožena stranka (v nadaljevanju toženec) iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo oziroma podrejeno na njeno razveljavitev. Pritožba navaja, da toženec ni bil seznanjen z neplačilom obveznosti, saj je bila hči Ž. dodeljena v varstvo in vzgojo materi A.L., ki pa je bila dolžna tudi, da ob začetku novega vpisnega obdobja oziroma vzgojno varstvenega obdobja poskrbi za vse listine glede možnosti uveljavljanja subvencionirane oskrbe v vrtcu, kar pa slednja ni storila pravočasno, s strani tožeče stranke pa na to ni bila opozorjena. Zaradi spremembe pristojnosti o določanju subvencionirane oskrbe med Centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in Mestno občino M.S. (v nadaljevanju MO MS), bi bilo potrebno starše obvestiti o drugačnem načinu uveljavljanja subvencioniranih pravic oziroma stroškov oskrbe, kar tožeča stranka ni storila. Šele po določenem času je obvestila A.L., da je potrebno to uveljavljati, kar je slednja storila takoj, vendar pa je odločba učinkovala šele z dnem dokončnosti. Tožeča stranka zato ni postopala kot dober gospodar v smislu 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sicer pa toženec s tem ni bil seznanjen, zato je bil iz tega postopka dejansko izključen in nanj ni mogel vplivati in odgovarjati za malomarno ravnanje matere, kateri je bil otrok dodeljen s sodno odločbo. Ker tožeča stranka ni pravočasno in primerno obvestila starše otrok o spremembi pristojnosti in načinu vlaganja vlog za subvencionirano varstvo, kakor tudi pravočasnost oddaje vlog, je tožeča stranka soodgovorna za nastalo škodo tožencu skupaj z otrokovo materjo, ki je urejala oddajo otroka v varstvo in vzgojo v vrtec, odgovornost toženca pa je izključena. Zaradi tega ni vzročne zveze med opustitvama tožeče stranke in matere otroka za nastalo škodo, ki jo mora povrniti toženec, za toženca ne more nastati obveznost plačila, ker na to ni mogel vplivati. Priglaša stroške.
3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem v celoti prereka pritožbene navedbe, sklicujoč se pri tem na zavezo toženca v pogodbi z dne 20. 8. 2010 in njen VIII. člen, ki starše zavezuje k rednemu plačilu mesečnih računov. Priglaša stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi za plačilo 2.437,24 EUR z obrestmi, ki se nanaša na plačilo oskrbnine vrtca za toženčevo hčerko. Ugotovilo je, da je toženčeva obveznost za plačilo terjatve podana na podlagi med njim (in materjo otroka) ter tožečo stranko sklenjene Pogodbe o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca z dne 20. 8. 2010, po kateri se je toženec skupaj z materjo otroka zavezal kot glavni dolžnik ter pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, veljajo za vse pogodbene stranke enako.
6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), pravilno je uporabilo tudi materialno pravo. V postopku so bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva, ter zato v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje, posledično pa sprejeta pravilna materialnopravna odločitev. Sodišče prve stopnje je razloge v svoji odločitvi obširno in prepričljivo obrazložilo, pridružuje se jim sodišče druge stopnje, ki zgolj zaradi pritožbenih navedb dodaja naslednje:
7. Pritožba najprej graja dejstvo, da ni bila seznanjena z neplačilom obveznosti, ker je skupni otrok bil dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo njeni materi A.L., ki je bila dolžna poskrbeti za vse listine glede možnosti uveljavljanja subvencionirane oskrbe v vrtcu, kar slednja ni storila pravočasno, s strani tožeče stranke pa na to ni bila opozorjena.
8. Dejstvo, da je bil otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo s sodno odločbo le enemu od staršev, v danem primeru materi in ne očetu (tožencu) v ničemer ne more spremeniti pogodbene obveznosti v z dne 20. 8. 2010 sklenjeni Pogodbi o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca (v nadaljevanju Pogodba), ki sta jo starša podpisala, in se z njo zavezala k plačilu oskrbnine (VIII. člen Pogodbe). (1) S to Pogodbo so pogodbene stranke določile obseg medsebojnih pravic in obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje predšolske vzgoje v javnih vrtcih z namenom, da se v enaki meri zagotovi izpolnitev interesov obeh pogodbenih strank (točka I. Pogodbe). Oba starša sta se solidarno zavezala (solidarna dolžnika) za poravnavo obveznosti iz te Pogodbe, zato toženca dejstvo, da je bil otrok predodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, njegove pogodbene obveznosti ne more spremeniti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe, pogodba ustvarja pravice in obveznosti za vse pogodbene stranke (prvi odstavek 125. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), pri čemer vsak dolžnik solidarne obveznosti (torej tudi toženec) odgovarja upniku (tožeči stranki) za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dokler slednja ni v celoti izpolnjena, kolikor pa jo izpolni eden od solidarnih dolžnikov, so vsi dolžniki prosti. V tem primeru ima tisti solidarni dolžnik, ki je izpolnil celotno obveznost, možnost regresirati del dolga od drugega solidarnega dolžnika (404. člen OZ).
9. Vsa ostala pritožbena izvajanja v zvezi z uveljavljanjem subvencionirane oskrbe vrtca, ki so bila predmet drugega postopka, v tem postopku niso relevantna, zato sodišče druge stopnje nanje ni odgovarjalo.
10. V posledici navedenega, in ker višina zahtevanega plačila ni bila pritožbeno izpodbijana, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.
11. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), tožeča stranka pa, ker z odgovorom nanjo ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.
Op. št. (1) : Starši se zavezujejo, da bodo redno poravnavali vrtcu mesečno izstavljen račun v skladu z višino plačila, ki jim ga je določila pristojna občina z odločbo ter veljavno ceno programa, v katerega je otrok vključen, ki jo določa občina - ustanoviteljica vrtca. V primeru zamude plačila vrtec zaračuna tudi zakonite zamudne obresti. Druge ugodnosti pri plačilu staršev, povezane z opravičeno odsotnostjo otroka iz vrtca, se staršem priznavajo v skladu s sklepom občine zavezanke za plačilo razlike med polno ceno in plačilom staršev.