Jedro

O pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru zoper izdan plačilni nalog, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.

Izrek

Pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi in se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 12. 6. 2012, s katerim je zavrnilo ugovor tožene stranke 5. 6. 2012 ter da plačilni nalog z dne 25. 5. 2012 ostane v veljavi.

Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja, da je zoper plačilni nalog podala ugovor (ki ga je sicer pomotoma poimenovala pritožba). Sodišče prve stopnje je vloženi ugovor zavrnilo in odločilo, da plačilni nalog z dne 25. 5. 2012 ostane v veljavi. Tožena stranka se ne strinja s plačilom sodne takse po tar. št. 2221 Zakona o sodnih taksah v znesku 41,00 EUR, ki naj bi jo plačal tožnik v tem postopku, pri čemer je bil oproščen plačila sodne takse. Tožena stranka tako vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep brez pravne podlage, saj ZST-1 ne pod tar. št. 2221, ne s kakšno drugo določbo, ne nalaga plačila sodne takse delavcem v individualnih delovnih sporih ob sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, kar je v opombi 2.2. (a) taksne tarife ZST-1 celo izrecno določeno. V predmetnem postopku pod opr. št. Pd 198/2011 pa je nesporno, da je šlo za individualni delovni spor glede prenehanja delovnega razmerja. Delavec (tožeča stranka) torej takse v predmetnem postopku na podlagi izrecne zakonske določbe ni bil dolžan plačati, posledično navedenemu pa sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ugotovitev taksne obveznosti delavca. Prav tako je posledično v nasprotju sklep z določili ZST-1 naložitev plačila sodne takse toženi stranki na podlagi 2. odstavka 15. člena ZST-1, saj sodišče namreč takse, ki jo je brez pravne podlage naložilo delavcu – in ga kasneje plačila le-te opustilo, ne more kasneje naložiti v plačilo stranki, ki je spor izgubila. Zaradi navedenega tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožene stranke ugodi in plačilni nalog z dne 25. 5. 2012 razveljavi, prav tako pa se toženi stranki povrne plačana sodna taksa za pritožbo.

Pritožba se odstopi v reševanje pristojnemu sodišču prve stopnje, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s sprem. – ZST-1) ker je bil tožnik – delavec oproščen plačila sodnih taks, sodna taksa pa je bila sicer odmerjena po tar. št. 2221 – postopek na splošno v višini 41,00 EUR. Navedena taksna tarifna številka sodi v poglavje 2.2. postopek o socialnih sporih nepremoženjske narave in o individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave. Spori zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa sodijo med delovne spore o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.

Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim ugotavlja, da je izpodbijani sklep z dne 12. 6. 2012 izdala pravosodna svetnica A.A., ki je sicer bila pristojna za odločanje v predmetni zadevi, vendar je potrebno v navedenem primeru pri odločanju o pritožbi upoštevati, da Zakon o sodiščih (Ur. l. RS št. 1994 s sprem. - ZS) v 53.a členu določa, da zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik je vselej dovoljeno pravno sredstvo, pri čemer o pravnem sredstvu odloči sodnik istega sodišča, po določilih 54. člena ZS pa se za strokovne sodelavce (konkretno pravosodna svétnica) smiselno uporabljajo določbe 4. in 5. odstavka 53. a. člena tega zakona. Tako bi o pravnem sredstvu zoper navedeno odločitev moral odločati sodnik sodišča prve stopnje.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, da se pritožba tožene stranke odstopi v reševanje pristojnemu sodišču prve stopnje, da o njej odloči sodnik.