Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnikom iz naslova smrti moža in očeta odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici - ženi pokojnega 16.000,00 EUR, drugemu tožniku - sinu pokojnega 8.500,00 EUR, tretji tožnici - hčeri pokojnega pa 7.000,00 EUR. Takšno odmero tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično in skladno s sodno prakso v podobnih primerih, ki znaša od 13 do 15 povprečnih neto plač za ženo pokojnega in do 9 povprečnih neto plač za odrasle otroke pokojnega, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odsotnost vsakodnevnega neposrednega stika, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. V sodni praksi, na katero se pritožba sklicuje, navedena okoliščina ni podana, druge okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine, pa ali niso primerljive ali pa niso dovolj jasne, da bi lahko rekli, da so oziroma niso primerljive. Tako ne gre slediti pritožbenim navedbam, da gre tožnikom glede na obstoječo sodno prakso višja odškodnina.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožniki krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožečim strankam (v nadaljevanju tožnikom) v roku 15 dni plača 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici 16.000,00 EUR, drugemu tožniku 8.500,00 EUR, tretji tožnici pa 7.000,00 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Tožniki s pravočasno pritožbo izpodbijajo navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba izpostavlja okoliščine obravnavane zadeve, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in navaja, da sodna praksa za takšne primere ženam priznava okoli 20 povprečnih neto plač odškodnine (II Ips 1160/2008 in II Ips 1022/2007), polnoletnim otrokom pa odškodnino v višini 12 plač (II Ips 629/2005), 12,67 plač (II DoR 121/2015), 15 plač (II Ips 11/2007), 13 plač (II Ips 549/2008), 16 plač (II Ips 399/2006) in celo 19,7 oziroma 20 plač (II Ips 1160/2008 in II Ips 1022/2007). Prva tožnica je izgubila življenjskega partnerja, s katerim je bila vrsto let in s katerim si je ustvarila dom in družino. Ker sta oba otroka že odrasla in sta si ustvarila svojo družino, je bila navezanost prve tožnice na pokojnega toliko večja. Ko je pokojni prišel domov, sta se posvetila drug drugemu in čas preživljala skupaj. Sodišče je zapisalo, da je upoštevalo dejstvo, daj je drugi tožnik dobil otroka, ki ga pokojni ne bo spoznal, kar pri tožniku povzroča še dodatno žalost, kar pa ne drži. Otroka je dobila tretja tožnica in bi moralo sodišče to dejstvo in s tem povezano dodatno žalost tretje tožnice upoštevati pri odmeri višine odškodnine. Pri tretji tožnici je sodišče pri odmeri odškodnine upoštevalo, da se je šest let pred smrtjo očeta zaradi študija odselila od doma v A., se tam poročila in si ustvarila družino. V skladu s sodno prakso (VSK I Cp 404/2015) okoliščina, da se odrasel otrok odseli od doma zaradi študija, ne pogojuje nižje odškodnine v primerjavi z otrokom, ki je ostal doma oziroma se ni šolal v drugem kraju. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebna individualizacija odškodnine, hkrati pa mora biti odškodnina določena glede na primerjavo z odškodninami za enako škodo in glede na ustrezno uvrstitev v razmerje oziroma razpon med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Glede na navedena dejstva in izpostavljeno sodno prakso tožniki menijo, da jim je sodišče prve stopnje odškodnino odmerilo prenizko glede na primerljivo sodno prakso, ki oblikuje razmerje oziroma razpon med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Iz citirane sodne prakse izhaja, da je prva tožnica upravičena do približno 5 dodatnih povprečnih plač odškodnine, drugi tožnik in tretja tožnica pa do dodatnih 5 do 7 povprečnih plač odškodnine, zato naj pritožbeno sodišče ponovno ovrednoti vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, jih primerja z okoliščinami iz citirane sodne prakse ter pritožbi ugodi tako, da tožnikom prisodi višjo odškodnino, da bo ta usklajena s primerljivo sodno prakso. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbenih navedb in toženki naloži plačilo celotnih stroškov pravdnega postopka ter podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (180. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Tudi pri odmeri odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo je treba upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v smislu 179. OZ, kar pravilno navaja tudi pritožba.

7. Sodišče prve stopnje je tožnikom iz naslova smrti moža in očeta odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici - ženi pokojnega 16.000,00 EUR1, drugemu tožniku - sinu pokojnega 8.500,00 EUR2, tretji tožnici - hčeri pokojnega pa 7.000,00 EUR3. Takšno odmero tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično in skladno s sodno prakso v podobnih primerih, ki znaša od 13 do 15 povprečnih neto plač za ženo pokojnega4 in do 9 povprečnih neto plač za odrasle otroke pokojnega5, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odsotnost vsakodnevnega neposrednega stika, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. V sodni praksi, na katero se pritožba sklicuje, navedena okoliščina ni podana, druge okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine, pa ali niso primerljive ali pa niso dovolj jasne, da bi lahko rekli, da so oziroma niso primerljive6. Tako ne gre slediti pritožbenim navedbam, da gre tožnikom glede na obstoječo sodno prakso višja odškodnina.

8. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine za drugega tožnika na podlagi izpovedbe na naroku za glavno obravnavo dne 25. 1. 2019 upoštevalo okoliščino, da je dobil otroka, ki ga pokojni ne bo spoznal, kar mu povzroča še dodatno žalost. Pri tretji tožnici pa podobne duševne bolečine niso dokazane, ravno nasprotno - izpovedala je, da ji je postalo malo lažje, ko je dobila drugega otroka, zato pri odmeri odškodnine zanjo take okoliščine ni upoštevati, kot se neutemeljeno zavzema pritožba.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tretje tožnice, da se je od doma odselila šest let pred smrtjo očeta, da je v A. doštudirala in si tam ustvarila družino, pri odmeri odškodnine upoštevalo, da z družino živi svoje življenje v od doma oddaljenem kraju. Pri tem ni bistven odhod od doma zaradi študija, kot navaja pritožba. Z vsebino sodne odločbe VSK I Cp 404/2015, na katero se pritožba v tej zvezi sklicuje, pa se pritožbeno sodišče ni moglo seznaniti, saj je ni najti v dostopnih bazah sodne prakse, tožniki pa je pritožbi prav tako niso priložili. Ne glede na to pa tudi sicer sklicevanje na en judikat in niti ne hierarhično najvišjega sodišča splošne pristojnosti, ne pomeni, da obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, ki bi lahko imela (ustavno) pravni pomen7 oz. učinke na odločitev v tej zadevi. Pritožba je tako tudi v tem delu neutemeljena.

10. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožniki sam krijejo svoje stroške pritožbe, saj s pritožbo niso uspeli (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 14,73 povprečnih mesečnih neto plač 2 7,8 povprečnih mesečnih neto plač 3 6,4 povprečnih mesečnih neto plač 4 13,29 povprečnih mesečnih neto plač ženi pokojnega, poročena skoraj 44 let (II DoR 169/2019), 13 povprečnih mesečnih neto plač ženi pokojnega, 2 sinova, živeli skupaj, nima vozniškega izpita (II Ips 549/2008), 15 povprečnih mesečnih neto plač ženi pokojnega, stara 56 let, skupaj bila 37 let, 3 otroci (II Ips 11/2007). 5 7,9 povprečnih mesečnih neto plač hčeri pokojnega, odrasla, ni več živela doma, vez sta z očetom negovala s tedenskimi srečanji, srečanji ob praznikih in družinskih praznovanjih (II DoR 169/2019), 8 povprečnih mesečnih neto plač sinu pokojne, od doma se je odselil 28 let pred materino smrtjo in si ustvaril svojo družino, mamo je obiskoval vsakodnevno, saj je živel zelo blizu nje (II DoR 225/2015), 9 povprečnih mesečnih neto plač hčeri pokojnega, stara 31 let, odseljena (II Ips 456/2006). 6 19,7 povprečnih mesečnih neto plač ženi pokojnega, stara 50 let (II Ips 1160/2008), 20 povprečnih mesečnih neto plač ženi pokojnega, srednjih let, poročena 30 let, živeli so skupaj z njuno hčerko (II Ips 1022/2007), 9 povprečnih mesečnih neto plač sinu pokojnega, študent, samski, neporočen, nima družine in živi z materjo (II Ips 629/2005), 12,76 povprečnih mesečnih neto plač sinu pokojne, star 43 let, do materine smrti sta živela v skupnem gospodinjstvu, v katerem je mati kuhala, prala, skrbela zanj, nima partnerke (II DoR 121/2015), 13,7 oziroma 12,1 povprečnih mesečnih neto plač polnoletnim otrokom pokojnega, hči je še stanovala s starši, sinova sta si že ustvarila svoji družini (II Ips 11/2007), 11 povprečnih mesečnih neto plač sinu pokojnega, živeli so skupaj z materjo (II Ips 549/2008), 20 povprečnih mesečnih neto plač sinom pokojnega, stara 12 in 13 let (II Ips 399/2006), 14,8 povprečnih mesečnih neto plač hčeri pokojnega, stara 26 let (II Ips 1160/2008), 20 povprečnih mesečnih neto plač hčeri pokojnega, osnovnošolka (II Ips 1022/2007). 7 Pa tudi v teh primerih je ustavnopravna presoja absolutnih zneskov prisojenih denarnih odškodnin zgolj izjema; npr. Up-518/04 z dne 10. 12. 2004:" 5. Absolutnih zneskov prisojenih odškodnin tudi sicer ni mogoče primerjati. V nekaterih primerih je zaradi tesnega prepletanja posameznih vrst škod določena enotna odškodnina, večinoma pa je odškodnina sestavljena iz več elementov (običajno so to odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), odmera vsake od teh odškodnin pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera. Razpon odškodnin za posamezno vrsto škode je zato lahko zelo velik.".