Jedro

Protispisnost se lahko nanaša le na napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe. Pritožbene trditve se zato nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev protispisnosti, pač pa za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem pritožbenem postopku ni izpodbojno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna v 8 dneh od prejema te sodbe plačati znesek 14,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12,53 EUR od 25. 1. 2022 dalje in od zneska 1,88 EUR od 23. 7. 2022 dalje (I. točka izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 640,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih v izreku navedenih glavnic dalje pa je zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je v plačilo naložilo tudi 66,81 EUR stroškov pravdnega postopka (III. točka izreka sodbe).

2.Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka in priglasila stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

3.Zoper I. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka in priglasila stroške takse za pritožbo. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

5.O pritožbah je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6.Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7.V tej zadevi tožnica zahteva delno plačilo po trinajstih razdelilnikih, ki jih je v obdobju med novembrom 2021 in novembrom 2022 kot upravnica izdala toženki, etažni lastnici treh poslovnih prostorov v poslovni stavbi A. 5 v Ljubljani. Gre za stroške upravljanja, opominjanja, ogrevanja prostorov in vzdrževanja toplotnih postaj.

8.Po posameznih postavkah je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje: v zvezi z delnimi stroški upravljanja je toženka trdila, da jih je plačala in za to predložila tudi dokazila, medtem ko tožnica ni konkretizirano pojasnila, zakaj z izvedenimi plačili stroški niso poravnani. Ker so v teh stroških pogodbeno zajete tudi storitve opominjanja, za slednje tožnica nima samostojne podlage.

9.V zvezi s stroški ogrevanja tožnica nastanka subrogacije ni dokazala (z izjemo stroškov po razdelilniku 9), saj ni izkazala plačila točno določenih računov, ki so bili razdeljeni na vtoževanih razdelilnikih (pri čemer se zneski izvedenih plačil in zneski na računih ne ujemajo), medtem ko seznamov, po katerih je plačila izvajala, tožnica ni predložila.

10.Glede stroškov vzdrževanja toplotne postaje (ki jih tožnica terja po razdelilnikih 3 in 8), je od treh računov dobaviteljev tožnica za dva izkazala prehod terjatve nase.

K pritožbi tožnice:

11.Pritožnica uveljavlja, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni obrazloženo ugovarjala navedbam toženke o plačilu stroškov upravljanja. Tožnica se sklicuje na vlogo z dne 12. 7. 2023, iz katere da je izrecno razvidno, da vtožuje stroške v neplačanem delu. Vendar se protispisnost lahko nanaša le na napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe. Pritožbene trditve se zato nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev protispisnosti, pač pa za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem pritožbenem postopku ni izpodbojno.

12.Neutemeljeno je tudi sklicevanje na napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu, ker da tožena stranka ni specificirala plačil, ko jih je izvedla. Višje sodišče namreč ugotavlja, da drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica tem trditvam toženke ni konkretizirano nasprotovala, zaradi česar je to dejstvo štelo za priznano. Pritožbeni očitek torej leti na relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (214. člena ZPP), zato je iz že uvodoma pojasnjenega neutemeljen. Posledično pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi, da jo je sodišče prve stopnje obravnavalo neenakopravno, ker da je upoštevalo, da je toženka izvedena plačila konkretizirala, tožnici pa očitalo, da ni konkretizirano ugovarjala navedbam toženke.

13.Upoštevaje navedeno so neutemeljene tudi na koncu pritožbe podane trditve, da je tožnica v dopolnitvi tožbe in pripravljalnih vlogah tudi izrecno navedla, da so navedbe toženke v celoti neutemeljene in da jih v celoti prereka, s čimer pritožnica uveljavlja še kršitev svoje pravice do izjave in s tem kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravno upoštevno je namreč le konkretizirano in obrazloženo nasprotovanje trditvam nasprotne stranke.

14.Tudi s pritožbenim očitkom, da je odločitev o neizkazanosti nastanka subrogacije glede stroškov toplotnega ogrevanja neutemeljena, ker da naj bi toženka le pavšalno trdila, da se zneski na potrdilih tožnice o založenih plačilih ne skladajo z računi dobaviteljev, pritožnica ne more uspeti. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti in je toženka ugovarjala, da ta ni izkazana, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali je tožnica uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznost toženke, saj upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam. Trditveno in dokazno breme, da je do subrogacije prišlo, je bilo na tožnici. Pritožbeno pa niso niti izpodbojne ugotovitve sodišča prve stopnje, da plačilo računov, ki so bili razdeljeni na vtoževanih razdelilnikih, na potrdilih o plačilu dobavitelju ni razvidno, zneski izvedenih plačil in zneski na računih pa se ne ujemajo.

15.Pri tem se pritožnica ne more uspešno sklicevati niti na to, da je v svoji drugi pripravljalni vlogi predlagala sodišču, naj jo izrecno pozove k pojasnilu posameznih ugovarjanih plačil (vse iz razloga ekonomičnosti postopka, ker da dokumentacija presega sorazmernost glede na vrednost spora). Tožnica mora namreč navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženka pa v odgovoru na tožbo, v nadaljevanju pa lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo (prim. 452. člen ZPP).

16.Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje odločilo, da so trditve toženke, da je dolžna plačati zgolj 90% zneska računa za toploto, pravilne, ker je tako odločilo sodišče v drugem sporu med strankama. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče to ugotovilo na podlagi neprerekanih trditev toženke iz odgovora na dopolnitev tožbe (prim. 19. točko obrazložitve). Pritožbene trditve o mejah dejanskega stanja, ki da so vezane na vsakokratni postopek in jih ni mogoče uporabiti v drugem postopku, so zato nerelevantne.

K pritožbi toženke:

17.Višje sodišče ugotavlja, da v pritožbi zoper I. točko izreka sodbe pritožnica izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, zato se do pritožbenih trditev, da iz izpiska računa z dne 3. 8. 2022 ni vidno, da je tožnica plačala 1,88 EUR iz svojih sredstev in pritožbenih trditev v zvezi s plačilom računa B. d.o.o. ni opredeljevalo.

18.Glede očitka, da sodba nalaga plačili po računu št. 0000-21 in št. 0000000000018 na osnovi vloge tožnice ("izpis za pravdni postopek"), ki je bila vložena izven zakonsko določenega roka, pa gre le pojasniti, da gre za relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.

19.Višje sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih trditev, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

20.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pravdni stranki s svojima pritožbama nista uspeli, vsaka od njiju sama nosi svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.