Jedro

Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.

Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijane sodbe, priglasila pa je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje naroka 21.2.2019 kljub opravičilu odgovorne osebe, ni preložilo.

6. Višje sodišče pritožbenim očitkom ne sledi. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so zato drugi upravičeni razlogi. Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Čeprav v tej zadevi niti ne gre za to, da sodišče prve stopnje ne bi ugodilo opravičilu stranke in pritožbene navedbe že iz tega razloga niso utemeljene, višje sodišče pojasnjuje: pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.

7. Tožena stranka ne izpodbija, da je bilo vabilo na narok toženi stranki (pravilno) vročeno preko odvetnice, ki je toženo stranko v tej zadevi zastopala na podlagi pooblastila z dne 10.9.2018. Odvetnica je vabilo na narok prejela 8.1.2019, vendar se niti ona niti zakonita zastopnica tožene stranke naroka nista udeležili, niti nista predlagali preložitve naroka. Svoje odsotnosti z naroka nobena ni opravičila. Zakaj ne, pritožba ni pojasnila. To pa pomeni, da ni mogoče govoriti niti o opravičilu z naroka, še manj, da bi šlo za opravičljiv razlog za izostanek.

8. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe (in tega pritožba ne izpodbija), je M. H. prokurist tožene stranke, ne njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutno bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo. Nenazadnje pa je bilo zaslišanje M. H. predlagano povsem nekonkretizirano, zaradi česar pritožbi ni mogoče pritrditi niti v delu, v katerem navaja, da bi M. H. „edini vedel izpovedati o dejstvih, relevantnih za odločitev sodišča“. Katera konkretna dejstva naj bi to bila, ni mogoče ugotoviti ne iz podatkov v spisu, ne iz pritožbe. To pomeni, da njegova navzočnost na naroku ni bila nujna, še manj obvezna. Tožena stranka z ničemer ni pojasnila, za ugotovitev katerega konkretnega dejstva je predlagan dokaz z zaslišanjem oziroma o čem konkretno naj bi M. H. izpovedoval. Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev; sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. To pomeni, da tudi morebitno zaslišanje ni moglo predstavljati razloga, zaradi katerega bi obstajala dolžnost sodišča, da prošnji za preložitev naroka ugodi in narok preloži. 9. Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Tožena stranka je to pravico imela, saj je v ugovoru navedla dejstva, s katerimi je nasprotovala navedbam in dokazom tožeče stranke, na vlogo tožeče stranke pa ni več odgovorila. Zaradi izvedbe naroka brez njene prisotnosti tožena stranka po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bila prikrajšana za učinkovito sodno varstvo svojih pravic.

10. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je narok kljub prošnji za preložitev opravilo (prim. 282. člen ZPP), je tako po zaključku višjega sodišča pravilna. Niti tožena stranka niti njena pooblaščenka nista navedli nobenega razloga, ki bi predstavljal upravičen razlog za preložitev naroka oziroma za njuno odsotnost z naroka. Pritožba pa tudi ne pove, kaj bi M. H. dosegel s tem, ko bi se naroka udeležil oziroma kako bi s tem za toženo stranko dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev. Nastop katerih škodljivih posledic bi preprečila njegova prisotnost na naroku, iz prošnje za preložitev naroka ni mogoče ugotoviti, tega pa ne navaja niti pritožba.

11. Pritožba razen očitane absolutno bistvene kršitve postopka (ki pa ni podana) odločitve sodišča prve stopnje ne izpodbija z nobenimi vsebinskimi navedbami. Ker drugih pritožbenih razlogov ni, konkretno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni, niti niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.