Jedro

Organ za BPP je izpodbijano odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožniku sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, ki bi ga želel s pritožbo izpodbijati, vročen 14. 2. 2018 ter da se je pritožbeni rok iztekel 1. 3. 2018, prošnjo za BPP pa je vložil (šele) 23. 10. 2020, ter na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP, po kateri mora prosilec prošnjo za nujno BPP vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Tožnik pa v tožbi navaja, da je iz sodnega spisa I U 12/2018 razvidno, da mu sklep z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen dne 14. 2. 2018, pač pa (šele) po nadzorstveni pritožbi SuNp 13/2020 dne 20. 10. 2020, kar dokazuje s tožbi priloženim dopisom, pri čemer je iz navedene nadzorstvene zadeve tudi razvidno, da tožniku še ni bilo vročeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, z obrazložitvijo, da rok za vložitev pritožbe še ni potekel. Sodišče pa dalje ugotavlja, da ob tem tudi toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje navedbam tožnika, da mu sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen 14. 2. 2018 ter da mu je bil vročen šele 20. 10. 2020, vendar zatrjuje, da je vse to pravno nepomembno. To pa pomeni, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni bistveni razlogi za odločitev oziroma bistvene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bil postopek odločanja o tožnikovi prošnji za BPP pravilen in zakonit.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS Bpp 242/2020 z dne 11. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 zavrže. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik 23. 10. 2020 vložil prošnjo, da se mu dodeli izjemna BPP. Po pozivu organa za BPP je prošnjo dopolnil ter navedel, da želi nujno ali izjemno BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, s katerim mu je bil postavljen začasni zastopnik v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 8. 11. 2017. Zoper navedeni sklep je bila dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa. Tožniku je bil sklep, kot izhaja iz vročilnice, vročen 14. 2. 2018; petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel 1. 3. 2018. Ker organ za BPP prošnje za odobritev BPP ni prejel pravočasno, vsaj tri delovne dni pred potekom roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, upoštevaje drugi odstavek 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ampak šele po izteku roka za vložitev pritožbe, je organ za BPP tožnikovo prošnjo za odobritev BPP na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZBPP zavrgel kot prepozno.

2. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe ZBPP. Sodišču predlaga, naj prouči spis I U 12/2018 in nato opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika, po potrebi predsednico naslovnega sodišča in višjo sodnico svétnico A. A. ter po tako izvedenem postopku izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in s sodbo ugodi prošnji tožnika za BPP. Tožnik dalje navaja, da je iz sodnega spisa I U 12/2018 razvidno, da tožniku sklep z dne 2. 2. 2018, s katerim je sodišče tožniku z nepravilno uporabo 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namesto odvetnika postavljalo za zakonitega zastopnika Center za socialno delo ..., ni bil vročen dne 14. 2. 2018. Navedeni sklep je bil tožniku vročen po nadzorstveni pritožbi SuNp 13/2020 z dne 20. 10. 2020. Iz navedene nadzorstvene zadeve je tudi razvidno, da tožniku še ni bilo vročeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 z obrazložitvijo, da rok za vložitev pritožbe še ni potekel. Iz pravnega pouka sklepa z dne 2. 2. 2018 pa je razvidno, da se pritožba zoper ta sklep pred naslovnim sodiščem lahko vloži le po odvetniku, kar pred drugimi sodišči ne velja, zato se z navedenim sklepom tožniku krati pravico do pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje tožniku, da iz spisa I U 12/2018 izhaja, da sklep z dne 2. 2. 2018 tožniku ni bil vročen 14. 2. 2018, saj je bil takrat vročen CSD .... Vendar pa ZPP v tretjem odstavku 82. člena določa, da se stranke ob postavitvi začasnega zastopnika le obvesti. Glede na to ni relevantno, ali je bil navedeni sklep tožniku sploh vročen, pač pa je pomembno le, ali se je tožnik oziroma njegov skrbnik seznanil z dejstvom, da mu je bil postavljen začasni zastopnik. Iz spisa I U 12/2018 pa izhaja, da je sodišče z dopisom z dne 5. 4. 2018, ki ga je skrbnica tožnika na podlagi fikcije vročitve prejela 23. 4. 2018, slednji poslalo sklep z dne 30. 3. 2018, s katerim je sodišče razrešilo začasnega zastopnika tožnika (CSD ...). Organ za BPP meni, da je bila s tem dopisom takratna skrbnica tožnika hkrati obveščena tudi o postavitvi (takrat že razrešenega) začasnega zastopnika. Glede na to toženka meni, da je dokazovanje vročitve sklepa z dne 2. 2. 2018 šele na dan 20. 10. 2020 nerelevantno.

4. Tožnik v odgovoru na odgovor toženke navaja, da so navedbe v odgovoru protispisne in neresnične. Tožnik navaja, da je njegova skrbnica 19. 6. 2020 zaradi nerazumnega odlašanja v postopku I U 12/2018 pri toženki podala nadzorstveno pritožbo, na katero je tožnik prejel odgovor s pojasnilom, da je sodišče s sklepom I U 12/2018 tožniku za začasnega skrbnika postavilo CSD ..., ki s tem sklepom tožnika ni seznanil ter je brez njegove vednosti sodišče obvestil, da z vloženo tožnikovo tožbo ne soglaša. Na podlagi navedenega je skrbnica tožnika 19. 8. 2020 podala rokovni predlog. Na podlagi rokovnega predloga pa je tožnik prejel pojasnilo Su 478/2020 z dne 21. 9. 2020, da je zadeva I U 12/2018 že zaključena. Glede na to je tožnik 22. 9. 2020 podal nadzorstveno pritožbo in zahtevek za vročitev sklepa z dne 2. 2. 2018 ter zahtevek za razveljavitev pravnomočnosti navedenega sklepa. Sklep z dne 2. 2. 2018 je bil tožniku vročen 20. 10. 2020 pod št. SuNp 13/2020. Glede na to je tožnik s prošnjo z dne 23. 10. 2020 prosil organ za BPP za nujno ali izjemno BPP zaradi vložitve kvalificirane pritožbe zoper navedeni protizakoniti sklep z dne 2. 2. 2018, kajti iz pravnega pouka sklepa izhaja, da je pritožbo mogoče vložiti le po odvetniku, za katerega pa tožnik nima finančnih sredstev. Pri tem pa tožnik poudarja, da meni, da je sklep z dne 2. 2. 2018 nezakonit, saj tožniku ni bil postavljen zakoniti zastopnik, ki bi bil odvetnik, pač pa mu je bil v nasprotju z 82. členom ZPP protizakonito postavljen prava neuk in pristranski CSD ..., ki tožnikove tožbe ni odobril. 5. Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za BPP za zastopanje v tem upravnem sporu.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se zavrže tožnikova prošnja za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018. 8. Organ za BPP je izpodbijano odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožniku sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, ki bi ga želel s pritožbo izpodbijati, vročen 14. 2. 2018 ter da se je pritožbeni rok iztekel 1. 3. 2018, prošnjo za BPP pa je vložil (šele) 23. 10. 2020, ter na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP, po kateri mora prosilec prošnjo za nujno BPP vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Tožnik pa v tožbi navaja, da je iz sodnega spisa I U 12/2018 razvidno, da mu sklep z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen dne 14. 2. 2018, pač pa (šele) po nadzorstveni pritožbi SuNp 13/2020 dne 20. 10. 2020, kar dokazuje s tožbi priloženim dopisom, pri čemer je iz navedene nadzorstvene zadeve tudi razvidno, da tožniku še ni bilo vročeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, z obrazložitvijo, da rok za vložitev pritožbe še ni potekel. Sodišče pa dalje ugotavlja, da ob tem tudi toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje navedbam tožnika, da mu sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen 14. 2. 2018 ter da mu je bil vročen šele 20. 10. 2020, vendar zatrjuje, da je vse to pravno nepomembno.

9. To pa pomeni, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni bistveni razlogi za odločitev oziroma bistvene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bil postopek odločanja o tožnikovi prošnji za BPP pravilen in zakonit. Upoštevaje tožbene navedbe, ki jih je treba presoditi, in tožnikovo prošnjo za BPP z dne 23. 10. 2020 v upravnem spisu, v kateri se ta zahvaljuje za vročitev sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, je namreč v bistvenem delu izostala navedba razlogov za odločitev ter iz izpodbijanega sklepa stališča organa za BPP ni mogoče ugotoviti (in čemur bi lahko pritrjevale tudi navedbe toženke v odgovoru na tožbo).

10. Če se odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Absolutna bistvena kršitev pravil postopka pa je formalni razlog za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, v zvezi s tretjim odstavkom tega člena).

11. Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena), sodišče pa te kršitve v svojem postopku ni moglo odpraviti, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V odločbi, ki jo bo organ izdal o tožnikovi prošnji za BPP v ponovnem postopku, bo moral biti izrek jasen, v obrazložitvi odločbe pa bo dejansko stanje moralo biti v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev v izreku oprta (enako velja za morebiten sklep) (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13. Sodišče dodaja, da je bila s sklepom Upravnega sodišča, Službe za BPP, Bpp 36/2021 z dne 22. 2. 2021, zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev (dopolnitve) tožbe zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep Bpp 242/2020 z dne 11. 12. 2020 ter v zvezi z navedeno tožbo tudi za pravno zastopanje na glavni obravnavi.