Jedro

Po določilu prvega odstavka 44. člena SZ-1 je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije. Da dodatna toplota strehe ob istočasni sanaciji pomeni prav to, ne more biti dvoma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 220,04 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 237,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2017 do plačila (I. točka izreka) in ji povrniti na 395,32 EUR odmerjene pravdne stroške s pripadki (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica upravnica zgradbe, v kateri je toženka lastnica enega od stanovanj. Predmet tožbenega zahtevka je del tistih stroškov, ki odpade na toženko iz naslova obnove strehe z dodatno toplotno izolacijo na tej zgradbi na podlagi pogodbe, dne 24. 7. 2017 sklenjene med izvajalcem in etažnimi lastniki. Dne 6. 4. 2017 so etažni lastniki sprejeli sklep, da bodo opravljena dela poravnali iz rezervnega sklada, EKO sklada, in sredstev MOL, morebitno razliko pa sami pokrili. Delo je bilo v celoti opravljeno, toženka, ki ima tako kot drugi etažni lastniki korist od izvedene obnove za izolacijo, pa se je tožbenemu zahtevku upirala izključno iz formalnih razlogov. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, razloge za svojo odločitev pa obširno1 obrazložilo.

**Pritožba toženke in odgovor tožnice**

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo "razveljavi ter tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne" in ji naloži v plačilo stroške prve in druge stopnje, podredno pa, da "sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje".

4. V odgovoru na tožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta gospodarski spor sodišče vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki veljajo za postopek v sporu majhnih vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano po takem postopku je možno izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

9. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da takega pritožbenega predloga, za kakršnega se pritožnica zavzema v pritožbi (glej 2. točko te sodbe), ZPP ne pozna2. Ker pa pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano, napačen predlog na odločitev o pritožbi nima vpliva.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

10. Absolutno bistveno kršitev določil 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica utemeljuje z navedbo, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je večina etažnih lastnikov soglašala z obnovo strehe z dodatno toplotno oblogo, saj je lista z datumom z dne 10. 4. 2017, iz katere izhaja, da se 92,39 % etažnih lastnikov strinja z obnovo strehe z dodatno toplotno izolacijo, "prirejena". Na tej listi naj bi bila vpisana oseba, ki tedaj še ni bila lastnik in ki je lastnik postala kasneje. Zato je po njenem stališču napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje (23. točka), da sklep etažnih lastnikov z dne 10. 4. 2017 predstavlja zakonito podlago v tem postopku.

Ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da vsi etažni lastniki, razen toženke, sklep spoštujejo. Le ona ga ne, čeprav je neupravičeno obogatena. Za obnovo strehe je plačala bistveno manj kot ostali sostanovalci, koristi od tega pa uživa tako kot ostali. Pri tem pa pravilno opozarja, da pritožnica ni navedla, kdo je ta oseba, ki naj bi lastnik enega od stanovanj postala kasneje in kasneje sopodpisala listino z dne 10. 4. 2017. Ker na podlagi abstraktnih navedb, ki predstavljajo tudi nedovoljeno pritožbeno novoto, pritožnica ne more uspeti, je ta pritožbeni razlog neutemeljen.

11. Zmotno uporabo materialnega prava pritožnica uveljavlja z zatrjevanjem, da ne drži, da je bil na ponovljenem zboru etažnih lastnikov 4. 5. 2016 sprejet veljaven sklep o obnovi strehe za dodatno toplotno oblogo, rekoč, da izboljšave niso predmet rednega upravljanja. Po njenem stališču lahko ponovljeni izbor odloča le o rednem upravljanju, obnova strehe z dodatno toplotno izolacijo pa je izboljšava, zaradi česar o njej etažni lastniki na zboru 4. 5. 2016 niso mogli veljavno odločiti, čeprav so jo imenovali "načrt vzdrževanja".

V zvezi s to pritožbeno navedbo se tožnica v odgovoru na pritožbo pravilno sklicuje na določilo prvega odstavka 44. člena SZ-1, pa tudi na stališče iz sodbe VSRS II Ips 280/2016 z dne 21. 6. 2018. Po določilu prvega odstavka 44. člena SZ-1 je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, _pa tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije_. Da dodatna toplota strehe ob istočasni sanaciji pomeni prav to, ne more biti dvoma. V 19. točki citirane sodbe pa je VSRS zapisalo, da so sredstva rezervnega sklada delno namenjena ohranjanju substance objekta (vzdrževanje), delno pa so finančni vir za vlaganja, ki niso potrebna za vzdrževanja, ker so koristna, ker povečujejo vrednost nepremičnine kot celote (izboljšave).

Iz tega sledi, da po presoji pritožbenega sodišča očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

12. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih tistih kršitev, na katere v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

13. Tožena stranka v pritožbenem postopku ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker pa je odgovor na pritožbo znatno doprinesel k odločitvi o pritožbi, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora toženka tožnici povrniti tudi njene stroške pritožbenega postopka. Le-te je v skladu z veljavno Odvetniško tarifo odmerilo na 220,40 EUR. Za sestavo odgovora na pritožbo ji je priznalo 250 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR na dan izdaje te sodbe znaša 180,00 EUR. Upoštevajoč 22 % DDV nagrada znaša 219,60 EUR, upoštevajoč 2 % materialne stroške pa skupno 220,04 EUR. Če teh stroškov toženka tožnici ne bo poravnala v osmih dneh od prejema te sodbe, bo prišla v zamudo. V tem primeru pa ji bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

1 Sodba vsebuje 15 strani. 2 Primerjaj prvi odstavek 351. člena ZPP.