Jedro

Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).

Izrek

Pritožbi obdolženega mladoletnega J.V. in njegove matere D.K. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 6. februarja 2015 je Okrajno sodišče v Mariboru obdolženemu mladoletnemu J.V. zaradi storitve prekrška po drugem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) izreklo vzgojni ukrep ukor ter ga opozorilo, da v bodoče prekrškov ne sme več delati, prav tako pa je tudi sklenilo, da stroški postopka o prekršku bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila obdolženi mladoletni J.V. in njegova mati (zakonita zastopnica) D.K. in v pritožbi med drugim navedla, da sodišče prve stopnje posameznih izjav prič v postopku, ali pisnih dokazov in fotografij, ki jih je predložil obdolženec, ni posebej pojasnjevalo in se do njih opredelilo ter sodišče ni dopustilo možnosti, da bi obdolženec predstavil dokaze, ki izkazujejo, da vadi bobne zaradi lastne izobrazbe in ne z namenom motenja miru ter obstaja v hiši za to dejavnost posebej izoliran prostor, zaradi česar se iz hiše širi le malo hrupa in le-ta ni pretiran ter obdolženec nikakor ni mogel vedeti, da domnevno moti mir soseda, saj ga le-ta pred prihodom policije na to ni opozoril. Zaradi tega je tudi neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da bi naj obdolženec obravnavani prekršek storil z direktnim naklepom in sodišče niti ne pojasni, na čem utemeljuje takšen svoj zaključek, pri čemer obdolženec večkrat vadi bobne doma in se sosedje glede hrupa niso pritoževali. Za njegovo dejavnost obstaja posebej pripravljen prostor oziroma izolirana soba, kar že kaže na določeno mero skrbnosti pri izvajanju dejavnosti in predvsem na posledično prepričanje, da je bilo storjeno vse potrebno, da se ne posega v pravice sosedov, zaradi česar je napačen zaključek, da se je mladoletnik zavedal, da z igranjem bobnov kogarkoli moti, povsem zgrešen pa je tudi zaključek, da je to hotel storiti, saj je obdolženec hotel le vaditi bobne, s čemer se profesionalno ukvarja in ni hotel motiti sosedov. Policist D.S. je izpovedal, da se je hrup dal zaznati pri oškodovančevi hiši (in ne v njej), še ta pa ni bil pretiran, zaradi česar ni mogel biti moteč niti pred hišo, kaj šele v njej, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, čeprav po mnenju pritožnikov zakonski znaki prekrška zaradi tega niso bili izpolnjeni. Hrup, ki se ga je dalo zaznati pred hišo oškodovancev oziroma prijaviteljev, je zelo malo verjetno prekomeren ali takšen, da bi lahko motil pri miru ali počitku in namen zakonodajalca v določbi drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 nikakor ne more biti zahteva po popolni tišini. Hrup, ki ga je obdolženec povzročal z vadbo bobnov, nikakor ni bil pretiran, prekomeren in tudi ni drugače izstopal v okolju, kjer živi, prav tako pa tudi ure, v katerih je izvajal navedeno dejavnost, niso bile nerazumne, prav tako pa se tudi nihče od drugih obdolženčevih sosedov ni pritoževal v navedenem smislu. Obdolženec je sicer vzoren učenec, uspešen športnik in glasbenik, svoj prosti čas pa preživlja s tem, da izboljšuje svoje znanje in ne povzroča težav sebi ali drugim.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 stori med drugim, kdor z uporabo glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti. Izpodbijani sklep je posledica očitka, da bi naj obdolženi mladoletni J.V. 12. 4. 2014 ob 18.10 uri na naslovu svojega prebivališča v T. 66 igral bobne in s tem povzročal hrup, s katerim je motil mir in počitek sosedov B.Š. in H.R.Š.. Pritožbeno sodišče meni, da je Okrajno sodišče v Mariboru svojo odločitev sprejelo preuranjeno oziroma da dejansko stanje obravnavanega prekrška ni bilo popolno ugotovljeno tako v njegovem objektivnem kakor tudi subjektivnem delu, to je glede obdolženčeve krivde. Glede slednje se obdolženemu mladoletnemu J.V. v enajstem odstavku izpodbijanega sklepa očita, da bi naj obravnavani prekršek storil z najvišjo stopnjo krivdne odgovornosti, to je z direktnim naklepom, ki je skladno z 8. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije podan tedaj, če se je storilec svojega dejanja zavedal in ga je hotel storiti. Po mnenju pritožbenega sodišča izvedeni dokazni postopek ne utemeljuje zaključek, da bi naj obdolženi mladoletni J.V. obravnavani prekršek storil z navedeno stopnjo krivdne odgovornosti, saj je glede tega v svojem zagovoru pri sodišču prve stopnje 14. 7. 2014 med drugim navedel, da se je njegov oče A.V. dogovoril s sosedom B.Š., da lahko bobne vadi do 19.00 ure v tekočem dnevu, bobne pa je sicer igral v posebno prirejenem in izoliranem kletnem prostoru v stanovanjski hiši. Takšen obdolženčev zagovor ne kaže, da bi se naj obdolženec zavedal, da s svojo vadbo povzroča hrup, s katerim moti mir in počitek navedenega soseda B.Š. in njegove žene, in da je kljub temu vadil na navedenem instrumentu, kar bi kazalo na to, da je to hotel storiti. Tudi noben drugi v izvedenem dokaznem postopku izveden dokaz z zaslišanjem prič B.Š., H.R.Š., M.K., Z.P. in obeh policistov B.K. ter D.S. takšnega zaključka sodišča prve stopnje ne potrjuje. Le oškodovana priča B.Š. je namreč v svoji izjavi pri sodišču prve stopnje 23. 10. 2014 v zvezi s tem navedel, da je glede na obdolženčevo igranje bobnov večkrat opozoril njegova starša, ni pa sodišče prve stopnje v zvezi s tem raziskalo, kdaj, na kakšen način in če sploh sta obdolženčeva starša o tem obvestila obdolženca, zaradi česar ob nadaljnjem dejstvu, da je obdolženec igranje bobnov vadil v posebej izolirani sobi, kar je razvidno iz v spis vložene fotografije (l. št. priloge B5), ni mogoča navedena ocena o obdolženčevi krivdi za obravnavani domnevni prekršek.

5. Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine), takšne ocene pa obrazložitev izpodbijanega sklepa oziroma dokazna ocena nima, saj sodišče prve stopnje teh okoliščin v okviru dejanskega stanja v prvostopnem dokaznem postopku niti ni v celoti raziskalo. Zaradi tega bo sodišče prve stopnje v dopolnjenem dokaznem postopku opravilo ogled kraja storitve domnevnega prekrška skupaj z enim od policistov iz obdolžilnega predloga, pri čemer bo v oškodovančevi hiši preverilo navedene okoliščine obdolženčevega igranja bobnov z enako intenziteto in na način, kot je to počel 12. 4. 2014 ob 18.10 uri (zaradi česar je potrebna prisotnost enega od obeh policistov iz obdolžilnega predloga), saj bo le na tak način lahko sodišče prve stopnje v oškodovančevi hiši dejansko preverilo, ali obdolženčeva intenzivnost in način igranja bobnov, ob upoštevanju frekventnosti le-tega ter njegovega trajanja, dejansko lahko moti mir in počitek oškodovancev B.Š. in H.R.Š.. Če bo pri tem sodišče prve stopnje zaključilo, da na podlagi navedenih kriterijev hrupa z obdolženčevim igranjem bobnov v bivalnem okolju obdolženca in oškodovancev ni mogoče pričakovati in ga zato tudi ne tolerirati (ne glede na sicer takšen ali drugačen obdolženčev dober namen s pridobivanjem želene izobrazbe, kar ni mogoče početi na račun kogarkoli drugega, ki najmanj, kar lahko pričakuje, je, da ima ter je upravičen do miru in počitka v svoji lastni hiši), bo sodišče prve stopnje raziskalo subjektivni del dejanskega stanja obravnavanega prekrška oziroma tiste okoliščine, na podlagi katerih bo lahko zaključilo, ali je obdolženec za obravnavani prekršek odgovoren in če je, s katero stopnjo krivdne odgovornosti.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnikov ugodilo in je izpodbijani sklep na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo ter ga vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pred katerim bo le-to pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje obravnavanega prekrška oziroma dokazni postopek na prej opisan način dopolnilo.