20. 11. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občine Domžale, ki jo zastopa mag. Janez Tekavec, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. novembra 2008

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 5., 6., 7., 8. in 9. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 71/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagateljica izpodbija v izreku navedene določbe Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (v nadaljevanju Uredba), ker naj bi bile v neskladju s 140. in 142. členom Ustave in z 9. členom Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS, št. 57/96, MP, št. 15/96 – v nadaljevanju MELLS). Izpodbijana uredba naj bi spremenila sistem dostopa občine do sredstev iz državnega proračuna, zbranih iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov in jo plačujejo upravljavci odlagališč na območju občine. Občina naj tako ne bi bila več upravičena do participacije na vplačanih sredstvih okoljske dajatve pod določenimi zakonskimi pogoji, pač pa naj bi bila upravičena le do kandidiranja na javnem razpisu za pridobitev teh sredstev. Vsebine in rokov za izvedbo teh razpisov pa naj Uredba ne bi določala kakor tudi ne postopka, meril, vsebine in oblike investicijskega projekta občine za dostop do teh sredstev. Glede na to naj bi Uredba omogočala arbitrarnost pri odločanju o pravici dostopa občine do sredstev okoljske dajatve, vplačane na njenem območju. Po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ur. p. b. in 70/08 – v nadaljevanju ZVO-1) so zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov obvezna občinska gospodarska javna služba (3. in 4. točka prvega odstavka 149. člena ZVO-1). Država naj bi bila dolžna zagotoviti takšen pravni okvir, da bi bilo občini omogočeno nemoteno opravljanje te njene naloge. Iz Ustave in MELLS naj bi namreč izhajala obveznost države zagotoviti lokalnim skupnostim takšne lastne finančne vire, da so sorazmerni glede na njihove naloge, ki jih določata Ustava in zakon. V zvezi s tem se predlagateljica sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-24/07 z dne 4. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07 in OdlUS XVI, 74). Predlaga, naj Ustavno sodišče Uredbo odpravi.

2.Na podlagi 91. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ur. p. b. – ZLS) lahko župan v imenu občine vloži zahtevo za presojo ustavnosti predpisa države, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti, če ga k temu pooblašča statut občine. Župan je tako pooblastilo izkazal. Izkazati mora tudi, da izpodbijana Uredba ogroža pravice občine kot lokalne skupnosti.

3.Uredba temelji na četrtem odstavku 112. člena in na četrtem odstavku 113. člena ZVO-1, s katerima je dano pooblastilo Vladi, da podrobneje določi vrsto, osnovo za obračun, zavezance, višino ter način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve, kakor tudi merila za upravičenost občine do odstopa do sredstev na njenem območju vplačane okoljske dajatve (gradnja infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonskimi pogoji), pri čemer se odstopljena sredstva v občinskem proračunu evidentirajo kot namenski investicijski transfer iz državnega proračuna. ZVO-1 v prvem odstavku 112. člena namreč določa, da so okoljske dajatve prihodek državnega proračuna.

4.Izpodbijana Uredba v 12. členu določa, da se določbe novega 22. in 23. člena Uredbe začnejo uporabljati 1. 1. 2010 (to sta po vsebini izpodbijana 5. in 6. člen Uredbe, ki opredeljujeta pogoje za nakazovanje sredstev državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve občini, druge izpodbijane določbe pa pomenijo njuno izvedbo). V 13. členu, ki je prav tako prehodna določba, pa Uredba določa, da do tega datuma zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečne akontacije nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov proračuna občin, na območju katerih izvaja javno službo. V proračunu občine se morajo ta sredstva izkazovati kot namenski prejemki in porabljati kot namenski izdatki, skladno s predpisi, ki urejajo javne finance, za namene, opredeljene v operativnih programih varstva okolja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. Po določbi 13. člena Uredbe se v proračun občin usmerijo tudi sredstva, ki so bila leta 2007 iz naslova okoljske dajatve vplačana na račun, ki ga je določil minister, pristojen za finance. Iz prehodnih določb Uredbe torej izhaja, da sistem financiranja nalog občin glede ravnanja s komunalnimi odpadki s sredstvi okoljske dajatve prek državnega proračuna sploh še ni začel učinkovati in da se sredstva okoljske dajatve še vedno vplačujejo v občinski proračun.[1]

5.Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 57/08 – v nadaljevanju ZFO-1A), ki je začel veljati 25. 6. 2008, je določil, da drugi stavek prvega odstavka 112. člena[2] ter drugi in tretji stavek četrtega odstavka in peti odstavek 113. člena ZVO-1 prenehajo veljati glede prihodkov iz 3. člena ZFO-1A[3] 1. 1. 2009. To pomeni, da je ZFO-1A od tega datuma dalje vzpostavil nov sistem financiranja iz naslova okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in sicer je po novem ta okoljska dajatev prihodek proračuna občine, kjer je taka obremenitev nastala.

6.Sistem financiranja okoljskih programov in nalog občine, kot ga določajo izpodbijane določbe Uredbe, torej še ni začel učinkovati in glede na ZFO-1A tudi ne bo začel učinkovati. Ureditev, ki nima pravnih učinkov, pa ne more posegati v ustavni položaj in pravice občine. Ker izpodbijane določbe Uredbe glede na to ne morejo ogrožati pravic predlagateljice, je Ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Uredba je bila leta 2008 še enkrat novelirana (Uradni list RS, št. 85/08), vendar spremembe ne posegajo v izpodbijano vsebino.

[2]Ta stavek se glasi: "Okoljske dajatve so prihodek proračuna države."

[3]3. člen ZVO-1A se glasi: "V 7. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "3) Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za: 1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in 2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja." Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.