Jedro

Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobru ter upoštevajoč dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, je sodna praksa enotna, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Tako kot na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa tudi za upravljavca javnega dobra velja, da lastninskih upravičenj ne more dobiti na tak način. Poseg javnopravnega subjekta v zasebno lastnino je po svoji naravi razlaščujoč poseg in je zato dopusten le ob predpostavkah, ki veljajo za razlastitev (69. člen Ustave). Izveden mora biti razlastitveni postopek, v katerem se ugotovi obstoj javne koristi, in plačana odškodnina, ali pa mora biti podano soglasje lastnika, da zemljišče oziroma njegov del preideta v javno last (bodisi proti plačilu odškodnine ali brez nje).

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) uredilo mejo med parcelo 446/12 in parcelo 446/14 tako, da poteka od točke E do točke J (I. točka izreka), (2) uredilo mejo med parcelo 446/12 ter parcelama 784/1 in 532/16 tako, da poteka od točke J, skozi točki G in H do točke I (II. točka izreka), in (3) določilo, da se v mejne točke iz I. in II. točke izreka postavijo mejna znamenja (III. točka izreka). V IV. točki izreka je odločilo, da je skica z dne 23. 5. 2019 sestavni del sklepa. Glede stroškov je odločilo, da skupne stroške postopka krijejo predlagateljici vsaka v ¼ in tretja nasprotna udeleženka v ½ ter da vsak udeleženec nosi lastne stroške (V. točka izreka).

2. Predlagateljici v pritožbi zoper navedeni sklep navajata, da bi se morala njuna prikazana meja na terenu med parcelo v lasti B. in njuno parcelo vsaj približno ujemati s pravo katastrsko mejo in da to ni poseg v parcelo 446/14 v lasti B., kot ga prikazuje skica geodeta, temveč ravno obratno, sporno področje je del njune parcele 446/12. Njuna parcela je ustrezala načrtu parcele z dne 16. 5. 2005 v merilu 1:1000, po katerem še vedno plačujeta visok davek za stavbno zemljišče v izmeri 903 m2. Površina njune parcele bi morala vključno z odvzemom za pločnik in oporni zid ter navedenim spornim področjem 28 m2 ustrezati 903 m2. Od občine nista prejeli podatka o površini odvzetega zemljišča, sedaj pa se od njiju po več letih zahteva, da na terenu pokažeta točke, nakar se izda skica, ki ne pokaže dejanskega stanja. Zato tudi nista podpisali zapisnika na terenu. Po prvi meritvi geodetov je bil odmerek odvzetega zemljišča prevelik, saj je zajemal še del na novo izgrajene ceste, po drugi meritvi geodeta I. I. pa v nekaterih točkah premajhen, kajti ves zgrajeni pločnik v zgoraj navedeni izmeri z opornim zidom vred predstavlja njima odvzeto zemljišče, ne pa tudi del sedanje ceste.

3. Tretja nasprotna udeleženka v pritožbi zoper odločitev o stroških predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da sta vse skupne stroške dolžni trpeti predlagateljici, podrejeno pa, da sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče se je napačno sklicevalo na tretji odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Konkretni postopek sodne ureditve meje ni bil izveden v njenem interesu, ampak izključno v interesu predlagateljic. Sama ni dala povoda za predmetni postopek, ampak je do postopka prišlo po krivdi in iz razlogov na strani predlagateljic. Iz teh razlogov sta dolžni sami v celoti trpeti skupne stroške.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

O meji med parcelo 446/12 v lasti predlagateljic in parcelo 446/14 v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev

5. Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki predlagateljic o poteku meje med njuno parcelo 446/12 in parcelo 446/14 v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev. Z izpodbijanim sklepom je meja urejena po katastrski meji. Ob tem je na podlagi izpovedb nasprotnih udeležencev še ugotovljeno, da ista črta razmejuje tudi zadnjo mirno posest vsakega od mejašev. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da predlagateljici za drugačen potek meje nista predložili dokazov.

O meji med parcelo 446/12 v lasti predlagateljic in parcelama 784/1 in 532/15 v lasti tretje nasprotne udeleženke

6. Iz podatkov spisa izhaja, da sta se tako predlagateljici kot tretja nasprotna udeleženka v postopku zavzemali za ureditev meje med parcelo 446/12 k. o. ... v solasti predlagateljic ter parcelama 784/1 in 532/16 k. o. ..., po kateri teče občinska cesta, na podlagi stanja zemljiškega katastra oziroma katastrske meje.1 V izpodbijanem sklepu je navedeno, da je v soglasju med udeleženkama meja med navedenimi parcelami urejena po zadnji mirni posesti. Utemeljen je (smiselno uveljavljen) pritožbeni očitek predlagateljic, da ni bilo predpostavk za ureditev meje na tak način.

7. Parceli 784/1 in 532/16, ki sta v lasti tretje nasprotne udeleženke, sta javno dobro. Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobru ter upoštevajoč dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, je sodna praksa enotna, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru.2 Tako kot na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa tudi za upravljavca javnega dobra velja, da lastninskih upravičenj ne more dobiti na tak način. Poseg javnopravnega subjekta v zasebno lastnino je po svoji naravi razlaščujoč poseg in je zato dopusten le ob predpostavkah, ki veljajo za razlastitev (69. člen Ustave). Izveden mora biti razlastitveni postopek, v katerem se ugotovi obstoj javne koristi, in plačana odškodnina, ali pa mora biti podano soglasje lastnika, da zemljišče oziroma njegov del preideta v javno last (bodisi proti plačilu odškodnine ali brez nje).

8. Soglasje je lahko izraženo z besedami ali konkludentnimi dejanji, vendar pa mora biti nedvoumno. To še posebej velja v primeru, ko se lastnik, ki se strinja s tem, da del ali celotno njegovo zemljišče preide v javno last, odpove pravici do odškodnine. Pri ugotavljanju, ali je bilo podano soglasje, da meja odstopa od katastrske meje in zmanjšuje parcelo predlagateljic, je bilo treba ovrednotiti celoto procesnih ravnanj udeleženk. Pritožnici utemeljeno uveljavljata, da zgolj njuno ravnanje na naroku, na katerem sta pokazali mejo, ne more biti odločilno.

9. Prva predlagateljica je na naroku na kraju samem resda pokazala, da meja poteka po točkah I, H in G, kar je globlje v njuno parcelo kot s strani geodeta pokazana meja po podatkih zemljiškega katastra od točke A prek B in C do točke D. Drži tudi, da se je tretja nasprotna udeleženka s tem strinjala. Ne glede na navedeno pa je ob upoštevanju ostalih ravnanj predlagateljic v postopku podan najmanj dvom o tem, da sta soglašali s potekom meje, ki predstavlja neodplačen odvzem dela zemljišča v njuni lasti v korist občine.

10. Tako je že na zapisniku o naroku na kraju samem pripisan zaznamek, da je predlagateljica odklonila podpis zapisnika, ker ni vedela, kaj določene točke, ki so bile pokazane, pomenijo. Da ni imela prave predstave o tem, kaj predstavljajo točke, ki jih je pokazala na naroku, potrjujejo tudi pripombe na izvedensko mnenje. V teh sta predlagateljici navedli, da se v skici prikazane mejne točke nahajajo preveč proti zahodu oziroma proti opornemu zidu (škarpi) in da ne upoštevajo predhodnega dogovora med njima in občino, da bo pločnik zgrajen (največ) v širini 1,30 metra in opornega zidu v širini 0,25 metra na njuni parceli. Dodali sta še, da se na terenu verjetno niso dobro razumeli. Ta njuna pripomba je skladna tako z navedbo v predlogu kot tudi v pritožbenem postopku, da sta tretji nasprotni udeleženki dovolili izgradnjo cestnih delov na svoji parceli v širini 1,55 m. 11. Ob dejstvu, da sta se obe udeleženki zavzemali za ureditev meje po katastrskem stanju (nobena ni niti trdila niti dokazovala, da bi uživalna meja pred širitvijo cestnega telesa potekala drugod), in da iz procesnih dejanj predlagateljic ne izhaja, da sta na naroku, na katerem so ugotavljali potek meje, odstopili od tega stališča, ni bilo podlage za ureditev meje na podlagi točk, ki jih je tedaj pokazala prva predlagateljica. Kljub navedbi v izpodbijanem sklepu, da jo je sodnik na naroku opozoril, da je pokazana meja v njeno škodo, ni mogoč sklep, da je (v svojem imenu in v imenu svoje matere) soglašala z odstopom od katastrske meje. Že razlog, zaradi katerega je odklonila podpis zapisnika, pokaže, da ni soglašala z odvzemom dela parcele, ne da bi ji bila plačana odškodnina. To pa hkrati tudi pomeni, da njenega ravnanja na naroku ni bilo mogoče razumeti kot odstopa od njenega stališča v postopku, da so bili objekti cestne infrastrukture v širini 1,55 m zgrajeni na zemljišču v njuni lasti.

12. Zaradi zmotne ugotovitve, da sta predlagateljici soglašali s potekom meje, kot je opisana v izpodbijanem sklepu, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, kje poteka katastrska meja oziroma ali je v posameznem njenem delu podano nedvoumno soglasje predlagateljic, da se katera od mejnih točk nahaja znotraj katastrskih meja njune parcele.

13. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje, pomembno za ureditev meje med parcelo 446/12 ter parcelama 784/1 in 532/16, ostalo nepopolno ugotovljeno, in ker je navedeni meji in meji, ki poteka med parcelama 446/12 in 446/14 skupna ena točka, je pritožbeno sodišče kljub temu, da je sicer potek te druge meje ugotovljen pravilno, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP3). Ker je bilo posledično treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka, se o utemeljenosti pritožbenih očitkov tretje nasprotne udeleženke ni bilo treba izreči. 14. Odprava ugotovljene pomanjkljivosti terja ugotovitev dejstev, ki doslej še niso bila ugotovljena, in po vsej verjetnosti tudi dopolnitev dokaza z izvedencem geodetske stroke. Glede na obseg potrebnih procesnih dejanj pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti sámo,4 ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice osebe do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Napotki za novo odločanje so razvidni iz gornje obrazložitve.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Prva predlagateljica je na naroku povedala, da stanje katastra ustreza resničnemu stanju ter, da se meja določa po stanju katastra (razvidno v spisu na list. št. 28). Druga predlagateljica je priletna mati prve predlagateljice in se naroka sama ni udeležila, ampak jo je v postopku zastopala hči. Tretja nasprotna udeleženka je predlagala ureditev meje na podlagi stanja zemljiškega katastra že v svojem odgovoru na predlog (list. št. 24-25). 2 Prim. sklepe VSL II Cp 724/2017 z dne 11. 5. 2017, II Cp 2256/2016 z dne 07. 2. 2017, I Cp 2560/2015 z dne 2. 12. 2015, I Cp 451/2012 z dne 5. 12. 2012, II Cp 2333/2012 z dne 14. 11. 2012 in II Cp 4091/2010 z dne 30. 3. 2011. 3 Ker je bil postopek začet pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), se v tem postopku uporabljajo še določbe ZNP (prvi odstavek 216. člena ZNP-1). 4 Pritožbena obravnava ima praviloma kontrolno funkcijo. Lahko sicer delno nadomesti manjkajoči dokazni postopek, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje.