Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so nova dejstva in novi dokazi le tisti, ki se sodišču predložijo prvič, dokazov, izvedbo katerih je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.
Zahteva obsojenega R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 14.9.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 20.1.2000 je bil obsojeni R.P. spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena v zvezi z 22. členom in 2. odstavkom 16. člena KZ, ki ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in mu je bila izrečena kazen eno leto zapora. S sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 4.9.2000 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 19.10.2000 je bil zavrnjen obsojenčev predlog za obnovo kazenskega postopka. Obsojenec vlaga zoper navedena sklepa zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Meni, da je potrebno ugotoviti, da je ravnal v silobranu in da bi moralo sodišče sorazmernost med napadom in obrambo ugotavljati ne le na podlagi objektivnih temveč tudi subjektivnih okoliščin. Ker je sodišče, po njegovem neutemeljeno, zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca balistične stroke, je dal izvedensko mnenje izdelati sam stalnemu sodnemu izvedencu balistične in rekonstrukcijske stroke. Izvedenec v pisnem mnenju ugotavlja popolnoma drugačno dinamiko strelov, kot jih navaja sodišče v svojih ugotovitvah in se pridružuje mnenju izvedenca medicinske stroke, ki je izpovedal, da je nemogoče, da bi oškodovanec zadobil strel v telo takrat, ko je nemočen obležal na tleh. Glede na to meni, da so razlogi izpodbijanih sklepov, s katerima je bila zahteva za obnovo kazenskega postopka zavrnjena, neutemeljeni.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določbi 3. točke 1. odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se kazenski postopek obnovi, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so obsojenčevi zagovorniki v postopku pred sodiščem prve stopnje že predlagali dokaz z izvedencem balistične stroke, katerega izvedbo je sodišče zavrnilo. Vložnik zahteve uvodoma navaja, da vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka, vendar teh ne opredeli natančneje in se v večjem delu zahteve spušča v vprašanja pravilnosti presoje. Tako je iz zahteve za varstvo zakonitosti očitno, da vložnik meni, da je bil s tem, ko zahtevi njegovih zagovornikov ni bilo ugodeno, kršen predpis, ki določa, v katerih primerih se kazenski postopek obnovi, torej konkretno 3. točka 1. odstavka 410. člena ZKP.
Stališče sodišč prve in druge stopnje, da dokazov, katerih izvedbo je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, je pravilno. Nova dejstva in novi dokazi so namreč le tisti, ki se sodišču predložijo prvič. Z navedbo v zahtevi za obnovo postopka, da naj bi obsojenec vse strele v oškodovanca izstrelil, ko je ta še stal pred njim, so vložniki le ponovili del obsojenčevega zagovora. Te navedbe je sodišče v sodbi že ocenjevalo in tudi podalo razloge, zakaj jih ne sprejema, zato jih ni mogoče šteti za novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP. Sodišče prve stopnje pa je ocenilo tudi mnenje strokovnjaka za balistiko v povezavi z mnenjem izvedenca medicinske stroke in ugotovilo, da na podlagi zatrjevanega dejstva ni mogoče dovoliti obnove. Upoštevaje dejansko stanje, ugotovljeno v kazenskem postopku, je bil predlog obsojenčevih zagovornikov za obnovo postopka zato utemeljeno zavrnjen.
Kršitve, na katere se v zahtevi sklicuje vložnik, niso podane.
Vrhovno sodišče je zato zahtevo za varstvo zakonitosti skladno s 425. členom ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.