Jedro

Vlagatelji so lahko svoje vloge vlagali do poteka roka, določenega v javnem razpisu. Zamuda navedenega roka pa je imela za posledico zavrnitev vloge, iz česar izhaja, da je rok, določen v javnem razpisu za vlaganje zahtevkov materialni prekluzivni rok. Po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo ugasne. Ker je uveljavljanje same pravice časovno omejeno, po poteku razpisnega roka tudi ni več mogoče spreminjati ali razširjati zahtevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) zavrnila vlogo tožnice za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep „posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu“. V obrazložitvi odločbe Agencija navaja, da je tožnica dne 26. 8. 2010 ob 8.00 uri vložila popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu (Uradni list RS, št. 49/2010, v nadaljevanju: Javni razpis). Sredstva po Javnem razpisu se dodeljujejo do porabe sredstev na podlagi ponderiranja popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila. V skladu z določbo tretjega in četrtega odstavka 96. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 (Uradni list RS, št. 40/10, 85/10, v nadaljevanju: Uredba PRP) se sredstva odobrijo vlogam, ki presežejo postavljeni prag minimalnega števila točk in sicer po vrstnem redu višine prejetih točk do porabe sredstev za posamezni javni razpis. V primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog isto število prejetih točk, se vloge odobrijo po vrstnem redu prejetja popolnih vlog glede na datum in čas oddaje popolne vloge, ki je označen na ovojnici s strani pošte oziroma vložišča Agencije. Vloga tožnice je dosegla 51 točk in je bila vložena dne 26. 8. 2010 ob 8.00 uri. Zadnja popolna vloga, katere projekt je bil odobren, je bila vložena dne 25. 8. 2010 ob 8.11 uri in je dosegla 51 točk. Ker je bila tožničina vloga vložena kasneje, jo je Agencija zavrnila.

Drugostopni organ je s svojim sklepom in odločbo zavrnil tožničin predlog za spremembo zahtevka, kakor tudi njeno pritožbo zoper odločbo Agencije. Tekom razpisnega postopka je tožnica dne 1. 3. 2011 vložila vlogo, v kateri je želela popravljati podatke in spremeniti svoj zahtevek. Pri tem je vlogo poimenovala kot spremembo in delni umik vloge. Glede na vsebino vloge je tožena stranka ocenila, da gre dejansko za spremembo vloge. Vloge na javni razpis je bilo možno vložiti od 19. 6. 2010 do 31. 8. 2010. Rok za vložitev vloge je materialni rok, ki velja za uveljavitev materialnih pravic. Načeloma lahko stranka po uvedbi postopka do izdaje odločbe spremeni postavljeni zahtevek, vendar pa potek materialnega roka predstavlja omejitev spremembe ali razširitve zahtevka. Če želi stranka s spremembo zahtevka uveljavljati kakšno pravico, za uveljavljanje katere je materialni zakonski rok že potekel, je taka sprememba nedopustna. Ker je bilo vlogo mogoče vložiti le v času odprtja javnega razpisa do dne 31. 8. 2010, spremembo vloge pa je tožnica vložila dne 1. 3. 2011, torej po poteku navedenega roka, je zato predlagana sprememba nedopustna. Glede pritožbe pa je tožena stranka zaključila, da je ta pavšalna, saj tožnica ne navaja, da je bila vloga nepravilno točkovana.

Tožnica v tožbi navaja, da je dne 26. 8. 2010 vložila vlogo na javni razpis za ukrep nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme. Dne 1. 3. 2011 pa je Agenciji poslala spremembo in delni umik vloge. Zaradi ekonomskih razlogov je iz vloge umaknila čelni nakladač, kar pa ni vplivalo na samo točkovanje. V spremembi je Agencijo tudi opozorila, da je v vlogi navedla napačno povprečno letno mlečnost v letu 2009 in 2010, kar je dokazovala z izpisom iz uradnih evidenc, katere vodi Kmetijski inštitut Slovenije. Ker navedenega dejstva tožena stranka ni upoštevala, meni, da je bila odločba izdana na podlagi napačnih podatkov, ki so sicer preverljivi. Na navedeno napako bi jo morala opozoriti že Agencija in jo pozvati na dopolnitev. Zaradi navedenega predlaga tožbo tudi zoper sklep tožene stranke, s katerim se ne strinja. V sami razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, da se vloga po koncu materialnega roka ne sme dopolnjevati, zato bi Agencija morala upoštevati njeno dopolnitev. Posledično se ne strinja z ocenitvijo na osnovi merila „Ekonomski vidik naložbe“ pod 1. točko „Obseg skupnega prihodka iz kmetijske dejavnosti“. Ob upoštevanju navedene dopolnitve znaša skupni prihodek iz kmetijske dejavnosti 15.313,95 EUR in ne 13.676,07 EUR, kot je navedla v vlogi, tako da bi skupaj zbrala 53 točk, in bi torej moralo biti njeni vlogi ugodeno. Predlaga, da sodišče upošteva navedena dejstva iz dopolnitve vloge ter ugodi njeni tožbi. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica vložila zahtevo za spremembo vloge že po izdaji prvostopne odločbe, vendar še preden ji je bila ta vročena. Sklicuje se tudi na komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k 133. členu, iz katerega izhaja, da potek materialnega roka predstavlja omejitev spremembe ali razširitve zahtevka. Če stranka s spremembo ali razširitvijo zahtevka želi uveljaviti kakšno pravico, za uveljavljanje katere je materialni zakonski rok že potek, je taka sprememba nedopustna. Tožnica je vlogo za spremembo vložila že po poteku materialnega roka, prav tako so se z njeno vlogo spremenili podatki, ki so podlaga za ocenitev vloge. Takšna sprememba pa je nedopustna. Tožničina vloga je ocenjena na podlagi podatkov, ki jih je ta sama navedla v svoji vlogi, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča sta odločitvi Agencije in tožene stranke pravilni, prav tako vsebujeta vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi vežeta na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnica v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev.

Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, ker je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS pomeni namreč nearbitrarno uporabo prava v razmerju do subjektov, ki so sodelovali v razpisnem postopku. Zaradi navedenega je rok, ki je določen v javnem razpisu za oddajo vlog zainteresiranih subjektov, bistvenega pomena. V Javnem razpisu je bilo v skladu z Uredbo PRP določeno, da gre za zaprti javni razpis, ki je odprt od 19.6. 2010 do vključno dne 31. 8. 2010. Vlagatelji so torej lahko svoje vloge, na način kot ga je določal Javni razpis v točki X. „Rok in način prijave“, vlagali do 31. 8. 2010. Zamuda navedenega roka pa je imela za posledico zavrnitev vloge. Sodišče se zato strinja s stališčem tožene stranke, da je rok določen v javnem razpisu za vlaganje zahtevkov materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo ugasne. Posledično to pomeni tudi, da po poteku razpisnega roka ni več mogoče spreminjati ali razširjati zahtevka, glede na to, da je uveljavljanje same pravice časovno omejeno.

Neupošteven je tudi tožbeni ugovor, da je tožnica v svoji vlogi navedla napačno povprečno letno mlečnost, kar izhaja tudi iz uradnih evidenc, zaradi česar bi jo Agencija morala pozvati na dopolnitev vloge. Kot je bilo že navedeno v zvezi z nedopustnostjo spreminjanja vloge po preteku razpisnega roka, enako velja tudi za navajanje podatkov v vlogi. Javni razpis je v točki IV. „Pogoji in obveznosti“ določal, da mora vlagatelj predložiti popolno vlogo skladno z zahtevami javnega razpisa in na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni. Podatki morajo biti medsebojno skladni, resnični in točni. Vlagatelj pa je bil dolžan pri vlogi uporabljati podatke iz uradnih evidenc. Tožnico je torej že Javni razpis obvezoval, da navede podatke skladno z uradnimi evidencami, kakor tudi da odgovarja za resničnost podatkov. Kolikor tožnica v vlogi ni navedla pravilnih podatkov, pri tem ne gre za nepopolno vlogo, zato je tudi Agencija ni bila dolžna pozvati na odpravo napak vloge. Prav tako se v zvezi s tem tožnica neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 146. člena ZUP, ki se nanaša na pravice strank do navajanja dejstev ves čas postopka. Kot je že obrazloženo v tej sodbi, vlagatelji po izteku roka za vložitev zahtevkov podatkov v vlogi ne morejo več popravljati. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila vloga tožnice ocenjena v skladu s podatki, ki jih je sama navedla v svoji vlogi ter z razpisnimi merili. Navedenemu tudi tožnica v tožbi ne ugovarja, temveč tudi sama priznava, da je v vlogi navedla napačne podatke glede povprečne letne mlečnosti za leti 2009 in 2010. Navedeno pa ne izkazuje utemeljenosti njene tožbe, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.