Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka uporabila dvojna merila, ker je tožniku v skoraj identični kazenski zadevi odobrila brezplačno pravno pomoč. Že dejstvo, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v zadevi hujšega kaznivega dejanja, za katerega je bilo pristojno okrožno in ne okrajno sodišče kot v konkretnem primeru, kaže na to, da pravno pomembne okoliščine niso bile enake.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča (v nadaljevanju tožena stranka) kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 12. 9. 2012. Iz njene obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici IK 31573/2010. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka, ob upoštevanju določb 12. in 20. člena Zakona o kazenskem postopku ( v nadaljevanju ZKP) in prvega odstavka 211. člena KZ, na podlagi podatkov v kazenskem spisu Okrajnega sodišča v Novi Gorici IK 31573/2010, ugotovila, da je zadeva na katero se nanaša tožnikova prošnja, s pravnega in dejanskega vidika relativno nezapletena in da bo tožnik kljub strokovni nevednosti sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov braniti pred očitkom vsebovanem v obtožnem predlogu. Ugotavlja, da je tožnik odrasla, poslovno sposobna oseba z dokončano srednjo ekonomsko šolo. Tožnik je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj (samo po prvem odstavku 211. člena KZ trikrat) tudi že petkrat pravnomočno obsojen.
Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, zapletenosti primera in postopka in temeljnih postopkovnih garancij ZKP, je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po oceni tožene stranke v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem. Tožena stranka zato svojo odločitev utemeljuje na določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s 3. členom istega zakona.
Tožnik v tožbi zatrjuje, da je popolnoma prava neuka in materialno neuka stranka in da je to dokazal z izjavo z dne 10. 9. 2010 priloženo prošnji, ki je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena. Navaja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla neprepričljive in nasprotujoče si razloge. Z zavrnitvijo prošnje mu je bila kršena pravica do brezplačne pravne pomoči in vsa jamstva našteta v Zakonu o kazenskem postopku, ki veljajo tudi za konkreten kazenski postopek.
S sklicevanjem na kazenski postopek voden pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod št. IK 9987/2009, v katerem je tožena stranka z odločbo št. 206/2012 tožniku dne 15. 5. 2012 odobrila zahtevano brezplačno pravno pomoč, toženi stranki očita, da je v dveh povsem identičnih zadevah, uporabil dvojna merila. Prav ta dvojna merila so povzročila oškodovanje tožniku za njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči. Sodišču zato predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi s sodbo odpravi izpodbijano odločbo in tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi v obsegu pravnega zastopanja in svetovanja. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Po dodatnem pojasnjevanju pravne podlage na kateri temelji izpodbijana odločitev, zavrača tožbeni očitek uporabe dvojnih meril. V zvezi s tem navaja, da gre v obeh primerih za dve samostojni in neodvisni kazenski zadevi in za dvoje tožnikovih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v vsaki posamezni zadevi morala upoštevati vse okoliščine posameznega primera. Zato tudi pozitivni izid v zadevi (v kateri je bilo tožniku očitano hujše kaznivo dejanje) ne more pomeniti enakega izida v drugi zadevi. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Sodišče uvodoma pojasnjuje, da v zadevah brezplačne pravne pomoči sodna taksa za vložitev tožbe ni predpisana. Zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni odločalo.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisu Bpp 361/2012. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Trditev tožnika, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo neprepričljivi in nasprotujoči si razlogi je brez dejanske podlage. V obrazložitvi so navedena dejstva, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in sorazmernosti. Tožniku je v obrazložitvi odločbe med drugim pojasnila tudi, da se po 24. členu ZBPP, pri presoji prošnje za brezplačno pravno pomoč, poleg finančnega, socialnega položaja, upoštevajo kot pogoj tudi okoliščine in dejstva o zadevi, s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. V skladu z domnevo, predpisano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, je na podlagi dejstev in okoliščin razvidnih iz kazenskega spisa v zadevi, za katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, ugotovila, da je zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti. Na podlagi te ugotovitve pa v določbah ZBPP, na katere se v obrazložitvi tudi sklicuje, pa tudi po presoji sodišča tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodila.
Tožnik niti v izjavi z dne 10. 9. 2012 in niti z navedbami v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na izpodbijano ugotovitev, da se je v kazenski zadevi, za katero zahteva brezplačno pravno pomoč, sposoben sam zagovarjati in da mu bodo v konkretnem kazenskem postopku tudi brez zagovornika zagotovljene vse pravice. S tožbenimi navedbami tudi ne izkazuje dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da dodelitev brezplačne pravne pomoči ne bi bila v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in nesorazmernosti. Zato so tožbeni ugovori v tem delu neutemeljeni.
Brez dejanske podlage v tožbenih navedbah in v predloženem spisu je tudi tožnikov očitek, da je tožena stranka uporabila dvojna merila, ker je tožniku v skoraj identični kazenski zadevi odobrila brezplačno pravno pomoč. Že nesporno dejstvo, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku v zadevi hujšega kaznivega dejanja, za katerega je bilo pristojno okrožno in ne okrajno sodišče, kaže na to, da pravno pomembne okoliščine niso bile enake. Zato sodišče ni imelo razlogov, da utemeljitvi, ki jo je v tem delu podala tožena stranka v odgovoru na tožbo, ne bi sledilo.
Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da dejstva in dokazi, ki jih tožnik predlaga niso pomembni za odločitev. Zato je neutemeljen tudi tožnikov predlog za odločanje na glavni obravnavi.
Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.