Jedro

Opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Zemljiškoknjižna sodnica je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor predlagatelja zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice opr. št. Dn 1. 2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Navaja, da je dedič po pokojnem A.G., ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine parc. št. 325/199 k.o. P., v naravi je ta nepremičnina garaža. Nepremičnina je v sklepu o dedovanju določena zgolj opisno, saj ob smrti pokojnega še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato sprememba lastništva tudi ni bila odrejena po uradni dolžnosti. Dedič je v letu 2010 ugotovil, da se je pri nepremičnini vknjižil njegov zgoraj navedeni pravni prednik, ki je od leta 1982 pokojen. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, s katerim bi se garaža natančneje opredelila s potrebnimi identifikacijskimi podatki, je zapuščinsko sodišče zavrnilo in predlagatelja napotilo, da sam poskrbi za vknjižbo. Ko pa je poskusil predlagatelj lastninsko pravico vpisati, je sodišče ocenilo, da vpis ni dovoljen. Pri tem je ocenilo, da listini, ki sta v spisu, ne zadoščata za nedvoumno identifikacijo nepremičnine. Tako stališče ne drži. Poleg podatkov iz sodnega sklepa je identifikacija možna tudi po dejstvu, da je pri nepremičnini vknjižen prav pokojni, po katerem je predlagatelj nepremičnino dedoval kot edini dedič, hkrati pa je lokacija nepremičnine prav tako izkazana. Predlagatelj meni, da je v začaranem krogu, ker spornega stanja ne more urediti ter dodaja, da nepremičnino že skoraj 30 let dobroverno poseduje. Pritožbo končuje z navedbo, da je opredelitev nepremičnine v sodni odločbo povsem zadostna in predlaga, da se njegovemu predlogu za vpis ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je predlagal vpis svoje lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. in sicer na podlagi sklepa o dedovanju po predlagateljevem pravnem predniku, ki mu je priložil dopis zapuščinskega sodišča predlagatelju, v katerem mu sodišče sporoča, da predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ne bo ugodilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Drugačno stališče pritožnika ne drži in zato s ponavljanjem ugovornih navedb neutemeljeno izpodbija sklep zemljiškoknjižne sodnice, ki je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli. Pritožbeno sodišče pripominja, da dejstvo, da je predlagatelj po sklepu edini dedič prednika, k identifikaciji garaže kot nepremičnine, pri kateri je predlagan vpis, prav nič ne pripomore. Prav tako je za odločitev o predlaganem vpisu nepomembno samo izvrševanje posesti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1, Ur. List RS 58/03 s spremembami in dopolnitvami, vključno z novelo ZZK-1C). Še vedno pa ima predlagatelj možnost ponovno predlagati vpis, vendar ne zgolj na podlagi sklepa o dedovanju, temveč bo moral za dosego uspeha v postopku hkrati predložiti ustrezne druge listine oz. potrdila pristojnih organov, s katerimi bo nedvoumno izkazal, da je garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16, dejansko nepremičnina, ki po katastrskih podatkih in zemljiški knjigi sedaj nosi identifikacijski znak parcele št. 325/199 k.o. P.