Jedro

Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagajo, ne upošteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za taksno oprostitev.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ne prejema plače v celotnem znesku, ampak so njegovi prejemki obremenjeni s sodno prepovedjo in blokado sredstev, zaradi česar bi s plačilom sodne takse prišel pod minimum, ki mu mora ostati za preživljanje sebe. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik se je skliceval na blokado denarnih sredstev, ki zmanjšuje njegove izkazane prihodke iz plače, ki jih je sicer v celotnem znesku upoštevalo sodišče prve stopnje kot podlago svoje odločitve o zavrnitvi prošnje za taksno oprostitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1 (uveljavljen z novelo ZST-1C), v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.1

6. Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse pomeni nepremostljivo oviro za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine (prvi odstavek 12. člena ZST-1).

7. Po pojasnjenem se prejemki, ki jih zaradi prisilnega sodnega posega dolžnik dejansko ne more uporabiti, ne smejo upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le dejanski znesek v višini, ki je nižja od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je dolžnik upravičen do taksne oprostitve.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje presodilo tudi omejitve premoženja, ki jih je navedel dolžnik. Če bo menilo, da so navedbe premalo konkretizirane, ga bo pozvalo, da jih ustrezno dopolni.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Iz pojasnil predlagatelja novele izhaja, da se z uporabo navedenega določila ne bo upoštevalo premoženje, za katerega prosilcu ni mogoče očitati, da ga lahko uporablja ali vnovči. Glej 30. str. Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), objavljenega v Poročevalcu DZ RS dne 25. 1. 2016.