12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. EKT VDP-84/03 z dne 19. 11. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ptuj št. EKT-vd-11/03 z dne 20. 8. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper poziv Upravne enote Ptuj št. 226-710/2004-0602044 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo je sodnik za prekrške pritožniku izrekel sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je kot voznik začetnik s pravnomočnimi odločbami o prekršku v obdobju dveh let dosegel 10 kazenskih točk. Senat za prekrške je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Pritožnik izpodbija tudi poziv Upravne enote.

2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje številne domnevne kršitve. V prvi vrsti zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Z izpodbijano odločbo naj bi mu nezakonito odvzeli znanje vožnje, ki je neodtujljiva pravica, ki jo varujejo mednarodne konvencije. Z odločbo Senata za prekrške naj bi mu bili kršeni 23. in 25. člen Ustave, saj ta ne vsebuje pravnega pouka. Z navedbo, da niso bili upoštevani razbremenilni dokazi ter da nastopajo policisti tudi v vlogi prič, zatrjuje kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave. Onemogočeno naj bi mu bilo zagotavljanje dela in preživetja družine, s čimer naj bi bila kršena 2. in 66. člen Ustave. Zatrjuje tudi kršitev pravic iz 14.,15., 26., 27. in 30. člena Ustave ter navaja številne mednarodne konvencije.

B. – I.

3.Pritožnikove trditve, povezane s postopkom o prekrških, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava. Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik navaja, da je znanje vožnje neodtujljiva pravica in da mu ga nihče ne more odvzeti. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58), v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP), ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

5.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravico do pritožbe je pritožnik imel in jo je tudi izkoristil. Očitek pritožnika, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, tako ne more biti upošteven, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

6.Prav tako so neutemeljeni očitki pritožnika, da mu je bila s tem, ker zoper odločbo Senata ta prekrške ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavna pravica do sodnega varstva ne pomeni, da bi morala biti zagotovljena izredna pravna sredstva v vseh primerih, ko sodišča odločajo o posameznikovih pravicah ter dolžnostih. Omejitev vložitve izrednega pravnega sredstva pa ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997, OdlUS VI, 196). Zato za kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave očitno ne gre.

7.Kršitev pravic iz 29. člena Ustave zatrjuje pritožnik s kršitvami, do katerih naj bi prišlo že v postopkih, v katerih so bile izdane prvostopenjske meritorne odločbe Sodnika za prekrške. Navedenih kršitev pa ni mogoče ocenjevati v okviru te ustavne pritožbe. Predmet te ustavne pritožbe sta odločbi, ki sta bili izdani na podlagi četrtega odstavka 29.a člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP), na podlagi katerega organ za postopek o prekršku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj na podlagi doseženega določenega števila kazenskih točk. Zato Ustavno sodišče teh zatrjevanih kršitev ni moglo preizkusiti.

8.Pritožnikovega očitka, da so bile z izpodbijanima odločbama kršene določbe 2. in 15. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedene določbe se ne nanašajo na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.

9.Pritožnik očitka, da so mu bile z izpodbijanima odločbama kršene pravice iz 14., 22., 26., 27., 30. in 66. člena Ustave, ni utemeljil, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

10.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

11.Pritožnik je vložil pomanjkljivo ustavno pritožbo, saj ni priložil kopije izpodbijanega poziva Upravne enote, zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pozvalo k dopolnitvi. Pri tem ga je opozorilo, da lahko Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če je v določenem roku ne bo dopolnil.

12.Pritožnik vloge ni dopolnil. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

13.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS, četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem sta se izrekla sodnik dr. Janez Čebulj in sodnica dr. Dragica Wedam Lukić. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer