Jedro

Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke (tožnice) za izdajo začasne odredbe s sklepom z dne 11. 4. 2025 delno ugodilo in toženi stranki (tožencu) pod grožnjo denarne kazni prepovedalo zapreti dotok tople vode v stanovanju na naslovu A. V delu, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženec dopusti mirno souporabo navedenega stanovanja z namestitvijo vratnih kril v spalnici in ne odpiranjem njih, dokler ne pride spat ter nemotenim dotokom tople vode, pa je zavrnilo. Odločitev o stroških postopka zavarovanja si je pridržalo za končno odločbo.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 4. 2025 zavrnilo (I) in odločitev o stroških postopka za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo pridržalo za končno odločbo (II).

3.Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora toženec vlaga pravočasno pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep z dnem 23. 5. 2025 razveljavi v I. točki izreka in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma predlaga, da pritožbeno sodišče v ugovoru ugodi ter razveljavi sklep o začasni odredbi z dne 11. 4. 2025, predlog tožeče stranke (tožnice) za izdajo začasne odredbe pa v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico za tožnico.

4.Vztraja, da motilnega dejanja ni bilo. Zagotavljanje tople vode v hiši je že 15 let enako. Topla voda v stanovanje v prvem nadstropju prihaja iz bojlerja, ki se nahaja v skupnih prostorih v pritličju stavbe. Če tople vode zmanjka, je treba počakati. Tožnica je zamolčala, da so se ves čas skupnega bivanja drug drugemu glede tega prilagajali. Poleg tega tožnica sedaj dejansko več ne živi v stanovanju, temveč vanj le občasno, kratkotrajno in nenapovedano vstopa. Praviloma proti večeru, ko sta toženec in njuna hči B. B. (roj. ... 2008) običajno doma in je poraba tople vode tudi največja. Da je bila po izdaji začasne odredbe v stanovanju topla voda ravno takrat, ko je bila tam tudi tožnica, je čisto naključje. Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje verjelo golim navedbam tožnice, da toženec zapira toplo vodo, čeprav tožnica o tem ni predložila nobenega dokaza.

Enako velja glede zaključka, da tožnici zaradi zapiranja vode grozi nastanek težko nadomestljive škode, vnetje mehurja, za kar je tožnica predložila tudi le en vpis v zdravstvenem kartonu. Za takšen zaključek sodišče prve stopnje tudi nima ustreznega znanja. Poleg tega je sodišče prve stopnje zapisalo, da je tožencu znano, da ima tožnica, odkar jo pozna, težave z vnetjem mehurja. Težave ima torej tudi, če se umiva s toplo vodo.

Tožba je vložena marca 2025. Iz predloženega dokazila naj bi izhajalo, da je toženec vodo zapiral že decembra 2024 in se zato postavlja vprašanje pravočasnosti vložene tožbe. Tudi dejansko stanje je napačno ugotovljeno. Staršem toženca se ni pokvaril pomivalni stroj, saj posodo pomivata ročno, pokvaril se je tožnici. V izpodbijanem sklepu pa je izostala tudi odločitev glede ugovora o višini denarne kazni.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

6.Tožnica je zahtevala izdajo ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje med strankama. Takšno začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov, če so kumulativno izpolnjene predpostavke, (1) da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, (2) če te škode ni mogoče odvrniti drugače kot le z izdajo takšne začasne odredbe, (3) in če začasna odredba ne bi nedopustno posegla v pravni položaj toženca s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti.¹ Restriktiven pristop mora biti še posebej izrazit v obravnavanem sporu zaradi motenja posesti, ki že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja, ki ni nujno, da temelji na pravici do posesti. Za zavarovanje z začasno odredbo so zato v obravnavanem sporu morali obstajati res tehtni razlogi.²

7.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora toženca zoper izdano začasno odredbo temelji na ugotovitvi, da ima po izdaji začasne odredbe toženka na voljo toplo vodo in četudi je toženec s svojim ravnanjem izpolnil svojo obveznost po začasni odredbi, je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev. Kljub navedbi toženca, da ima tožnica vnetje mehurja že odkar jo pozna, po oceni sodišča prve stopnje to ne izniči dejstva oziroma grožnje za nastanek teh zdravstvenih težav v posledici umivanja z mrzlo vodo oziroma lahko kvečjemu nasprotno to neizkazano dejstvo, da je tožnica že v preteklosti imela te zdravstvene težave, samo poveča stopnjo verjetnosti, da ji zaradi zapiranja dotoka tople vode grozi nastanek teh zdravstvenih težav in posledično nastanek težko nadomestljive škode.

8.Toženec v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da odločitev o zavrnitvi ugovora temelji le na navedbah tožnice. Vztraja pri ugovorni trditvi, da v predmetni zadevi motilnega dejanja ni bilo, ker je stanje glede zagotavljanja tople vode v hiši že 15 let enako, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana. Tožnica je o vnetju mehurja predložila le en dokaz, ki po toženčevo kaže tudi na to, da tožnica tožbe ni vložila pravočasno. Poleg je imela težave z vnetjem mehurja tudi v preteklosti, ko očitanih težav s toplo vodo ni bilo.

9.Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov. Pojasnilo je življenjsko vzdržno in prepričljivo. Toženec je ves čas trdil, da so se oziroma se v hiši drug drugemu glede tople vode prilagajajo, saj se v hiši topla voda zagotavlja iz grelnika (bojlerja), ki se nahaja v skupnih prostorih v pritličju stavbe, v kateri sta dve stanovanji. V enem stanovanju je toženčeva družina (po trditvah toženca je tožnica v stanovanju le še občasno), v drugem sta njegova starša.

10.Prav tako ne prepriča ocena sodišča prve stopnje, da kljub navedbi toženca, da ima tožnica vnetje mehurja že odkar jo pozna, to ne izniči dejstva oziroma grožnje za nastanek teh zdravstvenih težav v posledici umivanja z mrzlo vodo oziroma lahko kvečjemu nasprotno to neizkazano dejstvo, da je tožnica že v preteklosti imela te zdravstvene težave, samo poveča stopnjo verjetnosti, da ji zaradi zapiranja dotoka tople vode grozi nastanek teh zdravstvenih težav in posledično nastanek težko nadomestljive škode. Med strankama očitno ni sporno, da je imela tožnica težave z mehurjem (vnetja) tudi v preteklosti, ko očitanih težav s toplo vodo ni bilo. To izhaja tudi iz predloženega edinega zapisa v njenem zdravstvenem kartonu z dne 16. 12. 2024 (A30). Da je tovrstne težave imela tudi v nadaljevanju, pa s tem dokazom, kot utemeljeno opozarja toženec, ni izkazano. Hkrati pa ta dokaz tudi dejansko ne podpira tožbenih navedb, povezanih z okoliščinami glede pravočasnosti tožbe.

11.Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora toženca je zato preuranjena. Nasprotujoče si ključne zgoraj izpostavljene trditve strank bi moralo sodišče prve stopnje s strankama razčistiti in ju zaslišati (po potrebi tudi njuno hčer B. B.). Toženec pa sodišču prve stopnje utemeljeno tudi očita, da se ni opredelilo do njegove ugovorne navedbe v zvezi z izrečeno denarno kaznijo.

12.Po povedanem je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotoviti vse pravno odločilne okoliščine ter ponovno presoditi, ali je ugovor utemeljen oziroma so podane potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 275/97 z dne 6. 7. 1998.

2Primerjaj VSL Sklep II Cp 1418/2019 z dne 30. 8. 2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 33 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2, 272/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.