Jedro

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi prevzeti delavci, tudi tožnik, neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se kot nezakonit razveljavi dokončni sklep tožene stranke o razporeditvi tožnika v novo ustanovljeno podjetje A. d.o.o., in posledično tožbene zahtevke, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za sporno obdobje priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je šele sedaj uspel dobiti zapisnik inšpektorja za delo z dne 21.8.1992. V tem zapisniku je inšpektor ugotovil, da ni bilo pogojev za razporeditev tožnika (in ostalih delavcev) v novoustanovljeno organizacijo, ker v aktih organizacij (tožene stranke in novoustanovljene organizacije) tak prevzem delavcev ni bil predviden. Zato sploh ni bilo pogojev za razporeditev delavcev po določbi 15. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Revident je poleg revizije priložil še svoje pisno videnje dogodkov iz leta 1992. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrženje.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče revizije v delu, kjer se vsebinsko izpodbija dejansko stanje, ni obravnavalo. Pri tem revizijsko sodišče samo v pojasnilo tožniku o pošteni uporabi pravice in z opozorilom na določbo 9. člena ZPP, ugotavlja, da je zapisnik inšpektorja za delo z dne 21.8.1992 vložen v spis kot prvi dokaz tožnikov pod št. A2 in torej ne gre za dokaz, ki naj bi ga tožnik pridobil pred nedavnim.

V izpodbijani sodbi sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravno stališče v zvezi z uporabo materialnega prava je revizijsko sodišče že zavzelo v sodbi in sklepu VIII Ips 53/2004 z dne 26.10.2004. Zato samo ponavlja svoje že izraženo stališče. Iz določbe 15. člena ZTPDR, na kateri temelji sporna razporeditev tožnika, izhaja, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu pod pogoji in v primerih določenih s splošnim aktom. Ker v času odločanja tožene stranke še ni bila v veljavi določba 11. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG Uradni list RS. št. 39/93), ki je določala pogoje za prevzem v drugo organizacijo, je morala tožena stranka imeti določene pogoje v svojih splošnih aktih, saj so le tako lahko bile v postopku vsem delavcem zagotovljene enake možnosti. V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka ukinila transportno dejavnost in skupaj z delavci ustanovila novo gospodarsko družbo. S to novo gospodarsko družbo je sklenila sporazum o prevzemu delavcev, tudi tožnika, ki je tem zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas in razporeditev, ki je ustrezala njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, zagotovljene pa so imeli tudi najmanj takšne pravice, kot pri toženi stranki. Tožena stranka je novo ustanovljeni družbi zagotovila vse osnovne pogoje za delovanje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi prevzeti delavci, tudi tožnik, neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato je sodišče o njenih stroških odločalo na podlagi določb 155. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).