Jedro

Napačna so naziranja tožnika, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj je navedena določba 49. člena ZBPP jasna, in sicer v smeri, da mora tožnik še po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpolnjevati pogoje za brezplačno pravno pomoč (torej za dodelitev BPP), drugače mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, kar izhaja že iz ustaljene sodne prakse.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije sama stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je bila tožniku izdana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč, s katero je bilo odločeno, da je tožnik kot predhodni upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji dolžan povrniti 427,31 EUR izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, kar predstavlja izplačane stroške zagovorniku A. A., ki je bil določen za izvedbo brezplačne pravne pomoči v obsegu, sestavi in vložitve potrebnih vlog v kazenskem postopku št. I K 10945/2021. 2. Upravičenec je bil s kazensko sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I K 10945/2021 dne 3. 2. 2022 obsojen, in sicer dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), pri čemer je sodba postala pravnomočna 24. 10. 2022. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je v obdobju od februarja do aprila 2023 prejel plačo v skupnem znesku 3.336,93 EUR, zaradi česar je bilo odločeno, da mora izplačana sredstva iz naslova že dodeljene brezplačne pravne pomoči vrniti.

_Tožbene navedbe_

3. Tožnik vlaga tožbo, ker se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Pritrjuje, da je v letu 2021 podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za zastopanje v kazenski zadevi I K 10945/2021 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki mu je bila tudi dodeljena z odločbo Bpp 932/2021 z dne 12. 8. 2021, in da je bil v kazenskem postopku pravnomočno obsojen. Izpostavlja, da tožena stranka predmetne odločbe ni razveljavila, in da je iz tega razloga predmetna odločba še vedno v veljavi, zaradi česar meni, da izpodbijani sklep ni dopusten in je zato preuranjen.

4. V zvezi z lastnimi dohodki tožeča stranka v tožbi navaja, da povprečna plača, ki jo je prejel v obdobju od februarja 2023 do aprila 2023, ne vpliva in ni odločilna za odločitev tožene stranke, in sicer da bi tožnik moral za storitev opravljeno v kazenskem postopku, ki se je opravljala do 3. 2. 2022, karkoli vrniti. Odločitev tožene stranke leto in pol po opravljeni storitvi je namreč napačna, prav tako pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni obrazložila oziroma ugotovila morebitnega preseganja (neizpolnjevanja) cenzusa tožnika, ob vložitvi in ne v času izvajanja predmetne storitve.

5. Zaradi navedenega tožeča stranka meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj bi tožena stranka morala upoštevati dejansko stanje ob vložitvi vloge, kar je na dan 12. 8. 2021 in ne v času izvajanja storitev na dan 3. 2. 2022. 6. Dejstvo, da ima tožnik leto in pol po izvedenih aktivnostih nekoliko večjo plačo, ne sme vplivati in ne vpliva na njegov položaj in njegovo pravico, ki mu je pripadala v letu 2021, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbi ugodi in prizna tudi stroške postopka.

_Navedbe tožene stranke_

7. Tožena stranka je sodišču predložila predmetni spis in hkrati podala tudi odgovor na tožbo ter ponovno pojasnila, da je upravičenec do BPP skladno z določilom 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila odobrena BPP, dolžan povrniti stroške brez obresti, in sicer, če se njegov materialni položaj toliko izboljša, da do brezplačne pravne pomoči ne bi bil več upravičen. Tožena stranka izpostavlja, da je bil tožnik o navedeni obveznosti seznanjen tako z odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči (12. 8. 2021), kakor navedeno izhaja tudi iz določil ZBPP.

8. Tožena stranka izpostavlja, da je sodba I K 10945/2021 z dne 3. 2. 2022 postala pravnomočna 24. 10. 2022, in sicer z odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 10945/2021. Tožnik bi moral tako pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati vse do 24. 10. 2023. 9. V odgovoru na tožbo je tožena stranka ponovno pojasnila način izračuna dohodka tožnika, ki ga je upoštevala, pri čemer je pripomnila, da je tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugotovljenih dejstvih, torej njegovih dohodkih, tudi seznanila s pozivom 8. 5. 2023, v posledici katerega je tožnik tudi izkazal dolžnost plačila preživnine, medtem ko morebitnih drugih omejitev razpolaganja z dohodki ali drugačnega premoženjskega stanja ni izkazal, zaradi česar tožena stranka predlaga, da sodišče predmetno tožbo zavrne.

_Navedbe iz pripravljalnih vlog_

10. Tožnik je 3. 8. 2023 podal pripravljalno vlogo, v kateri je navedel, da ne drži, da v kazenskem postopku ni uspel, tožena stranka pa da je o njegovem uspehu v izpodbijanem sklepu podala le abstraktne argumente.

11. Tožnik pritrjuje, da mu je bila v kazenskem postopku izdana obsodilna sodba, vendar kljub temu meni, da je v predmetni zadevi z izvajanjem aktivnosti njegovega zagovornika uspel, saj mu je bila izrečena le pogojna obsodba za dve očitani kaznivi dejanji, in sicer 8 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh (2) let, zaradi česar njegov neuspeh v postopku ni izkazan, saj je za vsako izmed dejanj zagrožena kazen zapora do 3 let. 12. Tožnik še navaja, da na dan odločitve organa še ni preteklo eno leto od pravnomočno zaključenega postopka, zaradi česar materialni položaj tožnika še ni znan, in je tako odločitev tožene stranke preuranjena. Dodatno izpostavlja, da iz obrazložitve tožene stranke tudi ne izhaja, ali bi tožnik zmogel delno ali v celoti povrniti stroške, ki so bili izplačani, pri čemer je v obdobju, ki ga je pri odločitvi zajela tožena stranka, prekratko (le 3 mesece), njegovi prejeti dohodki v obdobju februar do april 2023 pa le minimalno presegajo cenzus tožnika, to je skupno 340,00 EUR, zaradi česar tožnik sam ne zmore vrniti zahtevanih sredstev saj bi lahko bilo ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegove mladoletne hčerke.

13. Tožnik je v predmetnem postopku predlagal lastno zaslišanje na glavni obravnavi, zaradi česar je sodišče glavno obravnavo tudi izvedlo.

_Datum izdaje sodbe_

14. Sodišče je na glavni obravnavi snemalo zaslišanje tožnika: prepis zvočnega posnetka je bil po podatkih sodnega spisa obema strankama vročen dne 21. 9. 2023. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni), je tako sodišče sodbo izdalo prvi delovni dan po dokončnosti zapisnika, to je dne 27. 9. 2023. **Ad I** _Sodna presoja_

15. Tožba ni utemeljena.

16. Predmet presoje je sklep Organa za BPP, s katerim je bilo odločeno, da je tožnik kot predhodni upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji dolžan povrniti 427,31 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, kar predstavlja plačilo stroškov zagovorniku tožeče stranke, ki je bil določen za izvedbo brezplačne pravne pomoči v obsegu, sestave in vložitve potrebnih vlog v kazenskem postopku I K 10945/2021. 17. Sodišče je v tem postopku izvedlo glavno obravnavo v skladu z določili Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave, do katere ima tožnik pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

18. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je tožnik, ki je bil obsojen s pravnomočno kazensko sodbo, dolžan vrniti že izplačana sredstva dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki so bila nakazana njegovemu zagovorniku za zastopanje v zadevi I K 10945/2021. 19. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obsojen s pravnomočno sodbo I K 10945/2021, prav tako pa tudi ne, da je tožnik v obdobju od februarja do aprila 2023 prejel osebni dohodek v skupnem znesku 3.336,93 EUR, saj tožnik navedenemu ne v tožbi in tudi ne na glavni obravnavi ni ugovarjal. 20. Med strankama pa je sporno, ali je tožnik v kazenski zadevi uspel, saj je tožena stranka izpodbijani sklep izdala, ker je štela, da tožnik v predmetni zadevi ni uspel, tožnik pa meni, da je bil glede na izrečeno pogojno obsodbo v kazenskem postopku uspešen, kakor tudi ali je tožnik zgolj ob minimalnem preseganju cenzusa za dodelitev BPP vseeno dolžan povrniti prejeto pomoč.

21. Iz ZBPP, in sicer njegovega 49. člena izhaja dolžnost upravičenca povrnitve stroškov, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj, ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči, in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 22. V okviru dokaznega postopka je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 932/2021 z dne 17. 5. 2023, v sodbo Okrajnega sodišča I K 10945/2021 z dne 14. 5. 2021, v Poročilo in priglasitev stroškov z dne 4. 2. 2022, v Sklep Bpp 923/2021-12 z dne 21. 3. 2022 o izplačilu stroškov odvetniku, v račun št. 73-2022 z dne 30. 3. 2022, v Poziv na izjavo z dne 9. 5. 2023, v prilogo C1 upravnega spisa o premoženjskem stanju na dan 19. 7. 2021 ter v vse ostale listine sodnega in upravnega spisa

23. Sodišče je na narok za glavno obravnavo povabilo tudi tožnika, ki pa na narok ni pristopil, kljub temu, da mu je bilo vabilo pravilno vročeno 25. 8. 2023, kar izhaja iz lastnoročno podpisane vročilnice. Opravičila o izostanku ni posredoval. 24. Na glavni obravnavi je pooblaščenec tožnika dokazni predlog po zaslišanju tožnika in vpogledu v celoten spis I K 10495/2021 umaknil, iz razloga, ker že iz same sodbe, ki je priložena v tem postopku izhaja, da je tožnik v kazenskem postopku uspel. 25. Sodišče po pregledu celotne zadeve in izvedbe dokaznega postopka ugotavlja, da je bil tožnik pravnomočno obsojen v kazenskem postopku št. I K 10945/2021, zaradi česar sodišče tožniku ne more pritrditi, da je v predmetnem postopku uspel, saj je bil obsojen s pravnomočno sodbo za očitana kazniva dejanja. Tožniku ni mogoče pritrditi, da je glede na zagroženo kazen, v kazenskem postopku uspel zaradi nižje izrečene kazenske sankcije od sicer zagrožene kazni za tovrstna dejanja, saj je višina kazni odvisna od obteževalnih in olajševalnih okoliščin samega dejanja in vsebine zadeve, ki jih v postopku, vedno za vsako posamezno kaznivo dejanje ugotavlja in pri izreku kazni, upošteva sodišče. 26. Višina kazni ni merilo uspeha upravičenca do BPPP, saj vsak, ki je kaznovan s pravnomočno kazensko sodbo šteje za obsojenega, pri tem pa ni pomemben način izvršitve kazni. Tožnik je bil namreč obsojen na enotno zaporno kazen šestih (6) mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, kolikor obsojeni v preizkusni dobi (v predmetnem primeru v obdobju enega leta), ne bo storil novega kaznivega dejanja.

27. Napačna so tudi naziranja tožnika, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj je zgoraj navedena določba 49. člena ZBPP jasna, in sicer v smeri, da mora tožnik še po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpolnjevati pogoje za brezplačno pravno pomoč (torej za dodelitev BPP), drugače mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, kar izhaja že iz ustaljene sodne prakse1. Upoštevaje navedeni materialno pravni okvir, je organ za brezplačno pravno pomoč dolžan po končanju postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati, in sicer v smeri ali predhodni upravičenec še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v primeru, če ugotovi, da teh ne izpolnjuje, odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne, in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti. Zato so tudi neutemeljena tožbena naziranja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker predhodna odločba od dodelitvi BPP ni bila odpravljena (razveljavljena). Podlago za ponovno presojo pogojev Organu za BPP daje zakon in ga je Organ za BPP dolžan spoštovati. Pri preverjanju dejstev pa organ ne presoja ali je upravičenec izpolnjeval pogoje na dan, ko mu je bila BPP dodeljena(saj je bilo o tem že odločeno), temveč ali izpolnjuje pogoje tudi po pravnomočno zaključenem postopku, če v postopku ni uspel. 28. Iz izvedenih dokazov nedvoumno izhaja, da je bila tožniku dne 12. 8. 2021 dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo št. Bpp 923/2021, ko je izpolnjeval pogoje za dodelitev pomoči, zaradi česar je tudi prejel navedeno pomoč v skupnem znesku 427,31 EUR, kar izhaja iz sklepa Bpp 923/2021-12 z dne 21. 3. 2022 o izplačilu stroškov odvetniku in računa št. 73-2022 z dne 30. 3. 2022. Iz spisovnega gradiva in izvedenega dokaznega postopka tudi nedvoumno izhaja, da je tožnik v obdobju od februarja do aprila 2023 prejel osebni dohodek v skupni višini 3.336,93 EUR, čemur tožnik ni oporekal ne v tožbi in tudi ne na glavni obravnavi, in da ima tožnik obvezo izplačevanja preživnine, kar vse je tožena stranka upoštevala pri izdaji predmetnega izpodbijanega sklepa in navedeno tudi obrazložila. Iz izvedenega dokaznega postopka tudi nedvoumno izhaja, da je bil kazenski postopek, za katerega je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan s pravnomočno odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru, in sicer 24. 10. 2022, kar upoštevajoč določbo 49. člena ZBPP pomeni, da je bil tožnik dolžan povrniti stroške dodeljene z odločbo BPP in izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj na dan od februarja do aprila 2023 ni več izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar je ugotovil organ za BPP in obrazložil tudi v izpodbijanem sklepu, o čemer pa je bil tožnik pred izdajo samega sklepa tudi seznanjen s pozivom organa za BPP. Pri navedenem ni pritrditi stališčem tožnika, da bi moral organ presojati celotno leto, saj zakon navedene obveznosti ne določa, temveč določa obveznost organa, da še eno leto po pravnomočno zaključenem postopku za katerega je bila prosilcu dodeljena brezplačna pravna pomoč, presoja „trenutni materialni položaj“2, torej pogoje, ki bi jih organ presojal, če bi prosilec sedaj oziroma v trenutku odločanja zaprosil za dodelitev BPP.

29. Glede navedb tožnika, da iz izpodbijanega sklepa jasno ne izhaja, ali bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške, sodišče pripominja, da iz predmetnega sklepa jasno izhaja, da je tožena stranka štela, da je tožnik glede na svoje dohodke sposoben vrniti celoten znesek, ki je bil izplačan iz proračunskih sredstev, in sicer v znesku 427,31 EUR, čemur se sodišče pridružuje, glede na tožnikove skupne dogodke v obdobju, ki ga je zajela tožena stranka, saj predstavlja navedeni znesek 12,8 odstotkov prejetih dohodkov upoštevanega obdobja, pri čemer pa se sodišče ne strinja, da bi bilo zaradi tega plačila ogroženo tudi preživljanje njegove mladoletne hčere, saj je za njeno preživljanje določena preživnina v višini 119,79 EUR mesečno, tožnik pa lahko (v fazi izvršitve plačila) zaprosi za obročno plačilo stroškov, kar pomeni, da lahko navedeno povrne v daljšem časovnem obdobju, če bo njegovi vlogi ugodeno.

30. Sodišče tudi zavrača tožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa, saj je le-ta iz zgoraj navedenih razlogov ustrezno obrazložen. Sodišče tako v izogib nepotrebnega podvajanja, tem mestu, skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1, sledi utemeljitvi izpodbijanega akta iz zgoraj navedenih razlogov.

31. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je tako tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo.

**Ad II**

32. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Sodbe Upravnega sodišča RS I U 1272/2022, II U 417/2019 in druge. 2 49. člen ZBPP, prvi odstavek: Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da **glede na trenutni materialni položaj** ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.