Jedro

Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnik obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od sodišča zahteval, naj razsodi, da je pogodba o priznanju lastninske pravice, sklenjena med prvo toženko in drugim tožencem, v delu, ki se nanaša na zemljiško parcelo 5440/13, k. o. ... (v nadaljevanju parcela 5440/13), nična. Zavrnilo je tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na ime prve toženke. Presodilo je, da tožnik ni dokazal, da je imelo zemljišče 5440/13 status funkcionalnega zemljišča. Sodišče je ocenilo, da pogodba ni bila v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli in da tožnik ni izkazal nedopustnega nagiba za sklenitev pravnega posla.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da je ključno vprašanje, ali je parcela 5440/13 nujni skupni del stavbe na naslovu ..., kar bi bilo treba presojati v smislu minimalnega obsega gradbene parcele, ne pa v smislu pripadajočega ali t. i. funkcionalnega zemljišča. Le v tem primeru sta (v tem delu) sporazum o ukinitvi solastnine in sporazum o razpolaganju s to parcelo nična. Ugotovilo je, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker iz obrazložitve ni razvidno, katerih odločilnih dejstev, ki utemeljujejo pravni zaključek, da ta parcela ni v (samostojnem) pravnem prometu, tožnik ni uspel dokazati in zakaj so njegovi predloženi dokazi neustrezni. Sodišče druge stopnje je navedlo, da bi z nadomeščanjem izostalih in nejasnih razlogov prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, saj nezadostna utemeljitev pravnih stališč sodišča prve stopnje pomeni kršitev zahteve po obrazloženosti sodne odločbe kot dela pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Pri tem je upoštevalo tudi, da je zadeva razveljavljena prvič in stranki ne bo povzročena hujša kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišču prve stopnje je dalo tudi napotke, ki naj jih to upošteva v novem sojenju.

3. Zoper navedeni sklep se na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje drugi toženec. V svoji laični pritožbi, s katero se strinja tudi prva toženka, vsebinsko izpodbija odločitev višjega sodišča in navaja, da so bile nepremičnine razdeljene pravilno. Opozarja, da bi to morala vedeti tudi predsednica senata, sodnica Sabina Vrčon, ki živi v nepremičnini s podobno pravno ureditvijo. Opozarja, da bi se zaradi poznanstva s sorodniki drugega toženca morala izločiti iz odločanja. Navaja, da traja drugi postopek pred Okrajnim sodiščem v Kopru že nadpovprečno dolgo, prva toženka je v njem vložila že pet urgenc. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklep sodišča druge stopnje zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s 357.a členom ZPP Vrhovno sodišče ne preizkuša pravilnosti razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. V pritožbenem postopku presoja, ali bi sodišče druge stopnje lahko samo odpravilo kršitve postopka, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali pa bi moralo samo opraviti novo sojenje (glej tudi prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP, drugi odstavek 354. člena ZPP in prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča, zakaj je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Teh razlogov sodišča druge stopnje pritožnik v sicer obsežni pritožbi ne izpodbija. Podrobno opiše težave, ki jih ima s sosedom, številne pravde, ki jih je sosed sprožil zoper njiju s prvo toženko, ugovarja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, da so bili podani razlogi za izločitev predsednice senata in da drug postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kopru, traja predolgo. Glede odločitve sodišča druge stopnje, da se izpodbijana soba razveljavi pa na zadnji strani pritožbe navede le, da „meni, da je podal dovolj dejstev za sklep, da bi sodišče druge stopnje lahko izdalo sodbo in končalo evidentno farso“. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb pa preizkus pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.

8. Vrhovno sodišče le še dodaja, da ne bi moglo ugoditi pritožbi na način, kot to predlaga pritožnik in spremeniti razveljavitvenega sklepa tako, da bi višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče lahko v skladu s petim odstavkom 357.a člena ZPP v primeru, če pritožbi ugodi, le razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

9. Vrhovno sodišče je tako na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.