Jedro

Za ugotovitev upravičenosti do denacionalizacije ni pomemben čas odvzema nepremičnine iz posesti, ampak čas oz. način podržavljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 527/2001-11 z dne 15.5.2002 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 19.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 19.2.2001, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 12.1.2001. Z njo je zavrnjena tožnikova zahteva za denacionalizacijo stavbnih zemljišč parc. št. 910/5, 910/10 in 911/2, vse k.o. K. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so bile navedene parcele podržavljene F.H. na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ), ki pa je na teh parcelah obdržal pravico uporabe do svoje smrti leta 1970, ko jo je podedovala njegova žena G.H. V letu 1977 je bila odvzeta na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter ob uporabi Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in izplačana odškodnina. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke, da za denacionalizacijo v obravnavani zadevi ni podlage. Nacionaliziranega zemljišča ni mogoče vrniti pravni naslednici F.H., ženi G.H., saj ta ni bila nikoli lastnica teh nepremičnin in ni denacionalizacijska upravičenka. Njej je bila odvzeta le pravica uporabe.

V pritožbi tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in odpravi odločbo tožene stranke ter vrne zadevo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Ni pravilno stališče, da ni podlage za denacionalizacijo, čeprav je bilo prejšnjemu lastniku premoženje odvzeto na podlagi ZNNZ, ker je obdržal pravico uporabe na zemljišču. Pravica uporabe, ki jo je obdržal F.H. po ZNNZ, ni identična z lastninsko pravico. Ta pravica uporabe je temeljila na ZNNZ, ki je bila za imetnika skrajno neugodna. Nenazadnje je to razvidno iz višine odškodnine, ki jo je po malo manj kot 20 letih dobila upravičenčeva vdova. Ta potrditvi zavezanca znaša le 36 % prave vrednosti. F.H. izpolnjuje vse zahteve za status upravičenca.

Tožena stranka in državna pravobranilka na pritožbo nista odgovorila.

Mestna občina K. (prizadeta stranka) v odgovoru na pritožbo podpira razloge, navedene v odločbi tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/2002, sprejelo stališče, da je upravičenost do denacionalizacije, glede na določbo 3. člena ZDen, odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti.

Vezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958 (na podlagi ZNNZ), odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968. Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto stavbno zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen.

Glede na navedeno in upoštevaje dejansko stanje kot izhaja iz listin v upravnih spisih sta tožena stranka in sodišče prve stopnje napačno uporabila določbe ZDen. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo morala zadevo ponovno obravnavati, pri tem pa bo vezana na pravno mnenje in stališče pritožbenega sodišča iz te sodbe.