Jedro

Da se odloži izvršitev davčne odločbe, morajo biti podani posebej tehtni razlogi, in to takšni, ki v skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 pomenijo za tožnika težko popravljivo škodo in ki hkrati pretehtajo javno korist, ki se zasleduje z izpodbijano odločbo. Tožnica izkaže, da je v teku izvršilni postopek, namenjen prisilni izvršitvi obveznosti iz odločbe, ter rubež osebnega vozila. Drži tudi, da v primeru, če s tožbo uspe, prav tega vozila ne bo mogla dobiti nazaj. Lahko pa bo kupila drugo vozilo in s tem nadomestila nastalo škodo, ki ni specifična in zato po presoji sodišča tudi ni nenadomestljiva oziroma težko popravljiva v smislu 32. člena ZUS-1. Nenazadnje pa tudi ni izkazano, da je prisilna izvršitev izpodbijane odločbe edini možni način poplačila davčnega dolga in da se torej tožnica prodaji vozila in s tem zatrjevani težko popravljivi škodi ne bi mogla izogniti s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti, ki izhaja iz odločbe.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 16. 8. 2012 kot pravni naslednik izbrisane družbe A. d. n. o. vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je davčni organ prve stopnje omenjeni družbi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za leto 2009 odmeril in naložil v plačilo dohodnino od dohodka iz kapitala v znesku 17 865,00 EUR in pripadajoče obresti v znesku 364,25 EUR. V tožbi uveljavlja nezakonitost izpodbijane odločbe in predlaga njeno odpravo.

V vlogi z dne 22. 2. 2013 pa tožeča stranka predlaga še odložitev izvršitve izpodbijanega akta do pravnomočne sodne odločbe. V predlogu navaja, da je bilo drugi tožeči stranki dne 14. 2. 2013 zarubljeno osebno vozilo, kot to izhaja iz priloženega rubežnega in cenilnega zapisnika, ki je bil izdan na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine z dne 12. 2. 2012, s katerim se prisilno izvršuje izpodbijana odločba. Drugo tožečo stranko prvostopni davčni organ vabi, da se zglasi na Davčnem uradu Novo mesto ter jo poziva k izvršitvi obveznosti iz odločbe in predložitvi seznama premoženja, vse pod grožnjo plačila globe, zlasti pa ji grozi s prisilno prodajo osebnega vozila. S prisilno prodajo bo drugi tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, saj ne bo mogla terjati vozila nazaj, ko bo enkrat prodano.

Sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ni ugodilo iz naslednjih razlogov: Po določbah 32. člena ZUS-1 vložena tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, razen v primeru, če (drug) zakon določa drugače. Davčni predpisi nimajo takšne določbe. Še več. Po davčnih predpisih (ZDavP-2) je izvršljiva že prvostopna odločba, kar pomeni, da se odločba izvrši še pred njeno dokončnostjo in kar obenem pomeni, da je v primeru davčne odločbe še bolj poudarjena javna korist, ki se z njo zasleduje in ki je očitno v tem, da se davčne obveznosti, z izpolnjevanjem katerih se zagotavlja delovanje države, izpolnijo v celoti in nemudoma, oziroma v čim krajšem roku.

To pa obenem pomeni, da morajo biti za to, da se odloži izvršitev davčne odločbe, podani posebej tehtni razlogi, in to takšni, ki v skladu z drugim (in tretjim) odstavkom 32. člena ZUS-1, pomenijo za tožnika težko popravljivo škodo in ki hkrati pretehtajo javno korist, ki se zasleduje z izpodbijano odločbo. Tožeča stranka v predlogu izkaže, da je v teku izvršilni postopek, namenjen prisilni izvršitvi obveznosti iz odločbe, ki jo napada s tožbo, ter rubež osebnega vozila. Prav tako drži, da v primeru, če s tožbo uspe, prav tega vozila ne bo mogla dobiti nazaj. Lahko pa bo kupila drugo vozilo in s tem nadomestila nastalo škodo, ki zato ni specifična in ki zato po presoji sodišča tudi ni nenadomestljiva oziroma težko popravljiva v smislu citirane zakonske določbe (32. člena ZUS-1). Drugih posledic, ki bi izhajale iz prodaje zarubljenega vozila, pa tožeča stranka ne navaja in ne zatrjuje. Zato po presoji sodišča škode, ki ji grozi, ni šteti za težko popravljivo in s tem tudi ne za takšno, ki bi pretehtala javno korist, ki se zasleduje z izpodbijano odločbo. Izkazano pa nenazadnje tudi ni, da je prisilna izvršitev izpodbijane odločbe (z rubežem in prodajo vozila) edini možni način poplačila davčnega dolga in da se torej tožeča stranka ne bi mogla prodaji vozila in s tem zatrjevani težko popravljivi škodi izogniti s tem, da prostovoljno izpolni obveznost, ki izhaja iz odločbe.