Jedro

Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. Bpp 13/2025 z dne 15. 1. 2025, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici (v nadaljevanju toženka) dne 10. 1. 2025 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, v zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. I Kpd 71502/2021.

2.Toženka je z odločbo, št. Bpp 13/2025 z dne 15. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožnikovo prošnjo zavrnila. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da se zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev BPP (vsaj trenutno) nahaja v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj, obtožni predlog zoper tožnika pa (še) ni bil vložen, kar pomeni, da se kazenski postopek zoper njega (še) ni začel. Državno tožilstvo je namreč pri okrajnemu sodišču zoper tožnika predlagalo opravo posameznih preiskovalnih dejanj v smeri suma storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

3.Toženka v nadaljevanju pojasnjuje, da morata biti za odobritev BPP v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter glede na ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča istočasno izpolnjena tako materialni oziroma subjektivni pogoj iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kakor tudi vsebinski oziroma objektivni pogoj, določen v 24. členu ZBPP. Sodišče prošnjo zavrne že v primeru, ko prosilec ne izpolnjuje materialnega pogoja, ne glede na njegovo finančno stanje. Navaja tudi, da je v primeru vsake prošnje za dodelitev BPP treba najprej ugotoviti, ali prosilec s prošnjo uveljavlja BPP, kot je definirana v zakonu, ter se ob tem sklicuje na prvi in drugi odstavek 1. člena in prvi odstavek 7. člena ZBPP.

4.Toženka glede na navedene določbe ZBPP pojasnjuje, da se BPP dodeljuje le v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon prišteva tudi sodno varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Zoper tožnika pa se vodi šele postopek posameznih preiskovalnih dejanj, torej predkazenski postopek, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt zoper tožnika še ni vložen. Kazenski postopek pred okrajnimi sodišči se namreč začne šele na podlagi obtožnega predloga pristojnega državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca, ali na podlagi zasebne tožbe (prvi odstavek 430. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP). Pred vložitvijo obtožnega predloga lahko državni tožilec sodišču predlaga, da opravi posamezna preiskovalna dejanja (prvi odstavek 431. člena ZKP), vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka, saj "gospodar" predkazenskega postopka še vedno ostane državni tožilec. Oprava posameznih preiskovalnih dejanj pomeni le opravo dejanj, na podlagi katerih se državni tožilec lahko nato odloči, ali bo vložil obtožni predlog, ali pa izdal sklep o zavrženju ovadbe (tretji odstavek 431. člena ZKP). V predmetni kazenski zadevi se kazenski sodni postopek z obtožnim aktom pred sodiščem še ni začel. Zadeva I Kpd 71502/2021, za katero tožnik prosi za dodelitev BPP, torej še ni sodna zadeva oziroma ne sodi v okvir pojma sodnega (ali izvensodnega) varstva, za katero je po določbah ZBPP dopustno dodeliti BPP. Toženka je zato tožnikovo prošnjo skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena v zvezi s 1. členom BPP kot neutemeljeno zavrnila in ugotavlja, da je takšna odločitev skladna tudi s sodno prakso Upravnega sodišča v sodbah I U 1008/2012 z dne 30. 8. 2012, I U 435/2013 z dne 3. 4. 2013, III U 1305/2014 z dne 23. 9. 2014, I U 1358/2018 z dne 12. 7. 2018 in III U 22/2021 z dne 16. 3. 2021.

5.Toženka še dodaja, da je tožnik v prošnji zaprosil tudi za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, torej v fazi po vložitvi obtožnega predloga. Ker je negotovo, ali bo tožnik tovrstno BPP sploh potreboval, saj ni jasno, kako se bo (če se sploh bo) postopek nadaljeval v bodoče, je v tem delu njegova prošnja preuranjena in ne omogoča presoje njene razumnosti oziroma izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP. Če pa bo do uvedbe kazenskega postopka prišlo, bo lahko tožnik vložil prošnjo za BPP v zvezi s tem postopkom.

6.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je odločitev toženke materialnopravno napačna, sodišču pa predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, sodišče pa naj tožnika oprosti plačila sodnih taks.

7.V tožbi tožnik navaja, da je pri toženki dne 10. 1. 2025 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer v zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I Kpd 71502/2021. Prošnji je priložil vabilo osumljencu z dne 8. 1. 2024, iz katerega izhaja, da ima kot osumljenec pravico vzeti si zagovornika in pravico do BPP v skladu z določbami ZBPP. Toženka je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljila na stališču, da faza posameznih preiskovalnih dejanj še ne pomeni začetka kazenskega postopka, čeprav je v opombi navedla, da gre za kazensko preiskovalno zadevo. V 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe je zapisala, da predkazenski postopek ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni vložen, taka presoja pa naj bi bila skladna s sodno prakso v zadevah, na katere se sklicuje.

8.Tožnik opozarja, da je sodna praksa, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje toženka, presežena, in sicer s sodbami II U 357/2021 z dne 16. 2. 2022, I U 151/2022 z dne 29. 3. 2022, I U 67/2022 z dne 23. 3. 2022, I U 1810/2021 z dne 12. 1. 2022, II U 215/2023 z dne 9. 10. 2023, in drugimi. Iz večinskega stališča Upravnega sodišča v zadevah, ki se nanašajo na prošnje osumljencev za dodelitev BPP, ter iz 29. člena Ustave in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) nedvoumno izhaja, da z vidika zagotavljanja pravne pomoči osumljencu ni podlage za razlikovanje med kazensko preiskovalnim postopkom in postopkom posameznih preiskovalnih dejanj.

9.Iz določb 431. člena ZKP izhaja, da se posamezna preiskovalna dejanja, katerih uvedbo predlaga državni tožilec, izvajajo pred vložitvijo obtožnega predloga, o njihovi izvedbi pa odloča sodnik posameznik. Osumljenec s sodelovanjem v tem sodnem postopku uresničuje pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, iz določbe 7. člena ZBPP, na katero se opira izpodbijana odločba, pa izhaja, da se BPP lahko dodeli za vse oblike sodnega varstva. Namen posameznih preiskovalnih dejanj sicer ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja kot pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog. Kljub navedenemu pa to ne pomeni, da lahko tak postopek poteka v nasprotju s pravili iz 6. člena EKČP, ki določa, da ima osumljeni pravico do zagovornika že v tej fazi postopka.

10.Čeprav posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo začetka kazenskega postopka, se opravijo pred sodnikom in sodiščem. Rezultat oprave posameznih preiskovalnih dejanj je podlaga za vložitev morebitnega obtožnega predloga, pri čemer je še posebej pomembno, da se zagovor osumljenega lahko uporabi v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku. Osebo, zoper katero se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, je treba tudi v postopku posameznih preiskovalnih dejanj poučiti, da ni dolžna izpovedovati zoper sebe ali priznati krivde, da ima pravico do zagovornika ter ji omogočiti učinkovito obrambo in s tem pošten postopek.

11.Iz vabila osumljencu z dne 8. 1. 2024 izhaja, da je bil tožnik kot osumljenec v kazensko preiskovalni zadevi poučen, da si ima pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju (drugi odstavek 227. člena ZKP) ter da ima pravico do BPP. Obramba po zagovorniku v postopku kazensko preiskovalnih dejanj sicer ni obvezna, kar pa ne pomeni, da mu ustrezna pravna pomoč ne pripada, kolikor se osumljeni želi braniti s pomočjo zagovornika, sam pa nima sredstev za njegovo plačilo. Iz sodnih odločb, na katere se sklicuje tožnik, izhaja stališče, da je v interesu pravičnosti, da se osumljencu omogoči brezplačno zastopanje po zagovorniku že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, če sam nima sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do obrambe in pravica do poštenega postopka. Že v okviru posameznih preiskovalnih dejanj ima namreč osumljeni pravico do obrambe in do zagovora, kakor tudi, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, kar vse se lahko v nadaljevanju morebitnega kazenskega postopka zoper njega tudi uporabi. To pa pomeni, da mu je lahko zgolj ob ustrezni strokovni pomoči pravnega strokovnjaka, torej odvetnika, zagotovljena pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

12.V skrajšanem postopku opravlja posamezna preiskovalna dejanja sodnik ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za opravljanje preiskovalnih dejanj med preiskavo. Posamezna preiskovalna dejanja se tako opravijo s smiselno uporabo določb ZKP, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in izvedbo drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo. Pri opravi preiskovalnih dejanj so lahko poleg osumljenca navzoči tudi njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Stališče, da ima osumljenec pravico do zagovornika že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj in pravico do BPP, če nima sredstev za njegovo plačilo, je skladno tudi z Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (v nadaljevanju Direktiva 2016/1919) in Direktivo o pravici do odvetnika. Pravica do obrambe z zagovornikom je tudi po določbi druge alineje 29. člena Ustave ena od temeljnih ustavnih pravic in bistven element pravice do poštenega sojenja.

13.Toženka, ki je sodišču predložila spis zadeve Bpp 13/2025, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

14.Tožba je utemeljena.

15.ZBPP v prvem odstavku 1. člena med drugim določa, da je namen BPP po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, pri čemer se za sodno varstvo po drugem odstavku istega člena šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. V 7. členu ZBPP je določeno, da se BPP po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

16.Predmet presoje v obravnavani zadevi je izpodbijana odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v postopku posameznih preiskovalnih dejanj. Svojo odločitev je utemeljila na stališču, da s postopkom posameznih preiskovalnih dejanj kazenski postopek zoper tožnika še ne teče, saj obtožni akt zoper njega ni vložen. Meni torej, da posamezna preiskovalna dejanja niso sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP in da zato tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ni mogoče ugoditi. Tožnik takemu stališču nasprotuje in izpostavlja, da je tudi postopek posameznih preiskovalnih dejanj sodni postopek in da ima zato pravico do dodelitve BPP.

17.Sodišče meni, da je tožnikovo stališče utemeljeno. Upravno sodišče je v novejši sodni praksi1 pojasnilo, da je pravica do obrambe z zagovornikom po določbi druge alineje 29. člena Ustave ena od temeljnih ustavnih pravic. Strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik, je jamstvo in bistveni element poštenega sojenja, vse z namenom, da se zagotovi enakost strank v kazenskem postopku, ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj. Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c) izrecno določa, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri in da, kolikor nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, tega dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti, kar vse je sestavni del pravice do poštenega sojenja.

18.Tudi Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 izpostavilo, da je zaradi posebne narave kazenskih postopkov zagotovitev pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo in EKČP. V kazenski zadevi je treba pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP zato kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in višino zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, medtem ko iz zahteve c) točke tretjega odstavka 6. člena EKČP izhaja, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

19.Predstavljena stališča je po presoji sodišča treba upoštevati tudi pri razlagi 7. člena ZBPP glede vprašanja o upravičenosti do BPP v zvezi z izvajanjem posameznih preiskovalnih dejanj. Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo

in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj. Po presoji sodišča bi bilo namreč nevzdržno stališče, da je do BPP upravičen obdolženec, zoper katerega je bila uvedena preiskava, zgolj zaradi pravne ureditve, po kateri se kazenski postopek za nekatera kazniva dejanja vodi kot skrajšani kazenski postopek, v katerem ZKP ne predvideva preiskave, pač pa posamezna preiskovalna dejanja, pa osumljeni do BPP ne bi bil upravičen, čeprav je tudi za ta kazniva dejanja predpisana zaporna kazen. Kazensko preiskovalni postopek je, kar ni dvoma, sodni postopek, ki teče pred sodiščem, vsekakor pa tudi posamezna preiskovalna dejanja opravi sodnik v funkciji izvajanja sodne oblasti.

20.V predmetni zadevi je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v fazi opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, za katera je zagrožena zaporna kazen do treh let. V okviru posameznih preiskovalnih dejanj je bil kot osumljenec vabljen na zagovor z vabilom z dne 8. 1. 2024 (ki ga je priložil prošnji za dodelitev BPP), iz katerega izhaja, da je bil med drugim poučen, da ima pravico vzeti si zagovornika, ki je lahko navzoč ob njegovem zaslišanju in da ima pravico do BPP v skladu z določbami zakona, ki ureja BPP. Taka vsebina vabila je po presoji sodišča nedvomno utemeljena z vidika zagotavljanja pravne pomoči osumljencu, ko ni podlage za razlikovanje med kazenskim preiskovalnim postopkom in postopkom opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj. Ker je tožnik obravnavan v postopku posameznih preiskovalnih dejanj in ima ta postopek lahko neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je po mnenju sodišča v skladu s 7. členom ZBPP in pravico do poštenega postopka iz 6. člena EKČP upravičen do brezplačnega zastopanja po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za njegovo plačilo. Le s tem bo namreč na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot je varovana osumljencu, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika brez uporabe ZBPP. Že v okviru posameznih preiskovalnih dejanj, ki so po naravi kazenska zadeva, ima namreč osumljeni pravico do obrambe in do zagovora, kakor tudi, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vse to pa se lahko uporabi zoper njega v nadaljevanju morebitnega kazenskega postopka. ZBPP ne omejuje pravice posameznika do BPP zgolj za kazenski postopek, pač pa za postopek, ki ga vodi sodišče, kar oprava posameznih preiskovalnih dejanj nedvomno je. Taka ugotovitev zato vodi do zaključka, da dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje (kolikor prosilec izpolnjuje tudi druge pogoje) v smislu 7. člena ZBPP ne pomeni zgolj pravice do dodelitve BPP v kazenskem postopku, temveč že v predkazenskem postopku, kamor kazensko preiskovalna dejanja, skladno z določili ZKP tudi sodijo.

21.Opisano stališče je skladno tudi z Direktivo 2016/1919, po kateri morajo države članice EU zagotoviti, da imajo osebe, ki nimajo dovolj sredstev za plačilo zagovornika, pravico do BPP. Ta direktiva, ki temelji na sodni praksi ESČP, se mora upoštevati v istih postopkovnih fazah kot Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti, iz katere izhaja, da je treba posamezniku med drugim zagotoviti dostop do odvetnika že pred zasliševanjem s strani policije ter ob izvajanju preiskave ali drugega postopka za zbiranje dokazov.

22.Sodišče pritrjuje toženki, da je sodišče v več starejših sodbah zavzelo stališče, da osumljenci storitve kaznivih dejanj v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj niso upravičeni do BPP, ker kazenski postopek s tem še ni uveden, vendar pa hkrati pritrjuje tožniku, da je Upravno sodišče taka stališča preseglo in v novejši sodni praksi zavzelo drugačno (širšo) interpretacijo določb ZBPP, ki je utemeljena na razlagi pravic, kot jih obdolžencem v kazenskih postopkih zagotavljata Ustava in EKČP. Tej, širši razlagi, kot je pojasnjena v predhodnih točkah te obrazložitve, je tudi sledilo sodišče v tej zadevi.

23.Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče izpodbijano odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, s tem pa v ponovno odločanje o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, pri katerem bo vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

24.Sodišče je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel z nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

25.Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava in da je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po drugem odstavku 3. člena Pravilnika v višini 285,00 EUR, ki se, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. Po Pravilniku določeni pavšalni znesek zajema vse stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Toženka mora tako tožniku povrniti 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od vročitve te sodbe; od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

26.Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah BPP po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

-------------------------------

1Npr. v sodbah I U 1810/2021-6 z dne 12. 1. 2022, I U 67/2022-10 z dne 23. 3. 2022, I U 151/2022-9 z dne 29. 3. 2022, II U 215/2023-14 z dne 9. 10. 2023, in drugih.

2Komentar ZKP, GV Založba 2004, str. 927.

3Glej 429. do 445. člen ZKP.

4Prim. sodbo Upravnega sodišča II U 215/2023-14 z dne 9. 10. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 1/1, 7 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 431

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.