Jedro

Prav na sodno izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podal njegov delodajalec, se namreč nanaša tožnikova prošnja za dodelitev BPP, kar jasno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Navedeno pomeni, da je tožnik ostal brez rednega periodičnega dohodka, v skladu s citiranim prvim odstavkom 21. člena ZSVarPre pa toženka tega dohodka (plače, kot jo je tožnik pri omenjenem delodajalcu prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP) pri ugotavljanju tožnikovih lastnih dohodkov (in s tem pri presoji izpolnjevanja materialno-finančnega pogoja za dodelitev BPP) ne bi smela upoštevati.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 149/2024 z dne 4. 6. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zoper delodajalca A., d. o. o., ki se pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Brežicah, vodi pod opr. št. Pd 14/2024, ter kot oprostitev stroškov postopka. Toženka se sklicuje na določbe prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), 11., 20., 21. člena ter prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter na določbe 10. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ugotavlja, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje (december 2023 do februar 2024) prejel 3.469,09 EUR (neto) iz naslova plače, kar se pri izračunu lastnega dohodka upošteva kot povprečno 1.149,69 EUR mesečno. Sodišče ni upoštevalo preživninske obveznosti tožnika do njegove hčerke, ker tožnik ni predložil dokazila o višini te oz. višina ni bila točno določljiva. Toženka ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje finančno-materialnega kriterija za odobritev BPP, saj je njegov lastni dohodek presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (969,76 EUR). Tega kriterija ne bi izpolnjeval tudi v primeru, če bi bila upoštevana preživninska obveznost v višini 150,00 EUR, ki je bila običajno izplačana. Skladno s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je toženka tožnikovo prošnjo zato zavrnila.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da toženka skladno s prvim odstavkom 21. člena ZSVarPre ne bi smela upoštevati tožnikovih dohodkov v zadnjih treh mesecih, saj je tožnik izgubil zaposlitev (in s tem periodični dohodek), BPP pa potrebuje ravno zaradi vložitve tožbe zoper delodajalca. Tožnik nasprotuje tudi neupoštevanju preživnine za njegovo mld. hčerko. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

K I. točki izreka:

5.Tožba je utemeljena.

6.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter kot oprostitev stroškov postopka. Toženka kot razlog za zavrnitev prošnje navaja tožnikovo neizpolnjevanje finančno-materialnega pogoja (cenzusa) za dodelitev BPP.

7.ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke drugi odstavek). V 14. členu ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek).

8.ZSVarPre v prvem odstavku 20. člena določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Vendar pa isti zakon v prvem odstavku 21. člena določa tudi, da se v primeru, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZSVarPre so periodični dohodki po tem zakonu plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

9.V predmetni zadevi je toženka kot tožnikov dohodek upoštevala plačo, ki jo je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje, v skupni višini 3.446,09 EUR. Iz listin, ki se nahajajo v upravnem spisu zadeve in jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti (podatki FURS, izpis prometa na tožnikovem računu), je razvidno, da je navedeni dohodek tožniku izplačala družba A., d. o. o.

10.V zadevi je nesporno, da je tožniku zaposlitev pri družbi A., d. o. o., prenehala. Prav na sodno izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podal njegov delodajalec, se namreč nanaša tudi tožnikova prošnja za dodelitev BPP, kar jasno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Navedeno pomeni, da je tožnik ostal brez rednega periodičnega dohodka, v skladu s citiranim prvim odstavkom 21. člena ZSVarPre pa toženka tega dohodka (plače, kot jo je tožnik pri omenjenem delodajalcu prejel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP) pri ugotavljanju tožnikovih lastnih dohodkov (in s tem pri presoji izpolnjevanja materialno-finančnega pogoja za dodelitev BPP) ne bi smela upoštevati.

11.Po povedanem sodišče sodi, da je toženka v zadevi napačno uporabila materialno pravo (prvi odstavek 21. člena ZSVarPre), v posledici tega pa je nepravilno ugotovila tudi dejansko stanje. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).

12.Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz predstavljenih razlogov, se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih razlogov, ki za odločitev niso relevantni.

13.V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

14.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka.

15.Izrek o stroških tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

16.Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

17.Priznane stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 21, 21/1, 21/3

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.