Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije) ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi z dne 23.8.2006, opr. št. I 2006/09969, v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 809,27 EUR (prej 193.935,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 809,27 EUR ter v 4. točki izreka. V ostalem je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (za znesek zamudnih obresti od glavnice, ko le-ta doseže višino glavnice). Tožencu je naložilo, da je dolžan tožeči stranki povrniti 123,20 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec se v pritožbi sklicuje na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je pogodbo o sofinanciranju izgradnje kanalizacije dne 16.6.2000 podpisal v dobri veri, da bo priključek izveden tako, da se bo lahko nanj priključil z izvedbo manjših gradbenih del. Meni, da je bil pri podpisu pogodbe zaveden, saj mu kot laiku ni bilo pojasnjeno, kako bo projekt potekal in kolikšna bo njegova investicija. Projekt hišnega priključka je bil izgotovljen šele mesec dni po podpisu pogodbe in predvideva izgradnjo črpališča na stroške tožene stranke. Toženec je upokojenec in finančno ni sposoben realizirati takšnega projekta, zato je ugovarjal pri izvajalcih projekta, vendar njegovi ugovori niso bili upoštevani. Res je izvajalec, ki ga je najela tožeča stranka, izpolnil svoje obveznosti po projektu in v roku dokončal izgradnjo priključka, vendar je ta za toženo stranko popolnoma neuporaben, saj se nanj ne more priključiti. V tem smislu meni, da določila pogodbe niso bila izpolnjena.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se tožbeni zahtevek v tej zadevi nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, je sodišče postopek vodilo po pravilih o postopkih v sporih majhne vrednosti (členi 442 do 458 Zakona o pravdnem postopku – ZPP). To je pomembno zato, ker se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporaba materialnega prava. Zato se pritožbeno sodišče pri odločanju v tej zadevi ne sme ozirati na v pritožbi uveljavljano in zatrjevano zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sporna med pravdnima strankama je realizacija 16.6.2000 sklenjene pogodbe o sofinanciranju izgradnje kanalizacije po cesti Č.-Š. v Sp. G., s katero se je toženec zavezal tožeči stranki plačati znesek takratnih 193.935,96 SIT v petih obrokih, za sofinanciranje izgradnje kanalizacije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je torej tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije), ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice. Pritožniku je bilo hkrati pojasnjeno, zakaj niso upoštevni njegovi ugovori, da delo ni bilo opravljeno oziroma da so zanj izvedena dela neuporabna. V pritožbi te ugovore le ponavlja s trditvijo, da je bil pri podpisu pogodbe zaveden. Tudi v tej smeri se pritožba sklicuje na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v postopkih v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog. Zato mora sodišče druge stopnje zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.